Preberite priročnike ali dobro knjigo o Unixu, programski priročniki
(napišite man man) so navadno dober vir referenčnih
informacij za uporabo določenega ukaza ali funkcije.
Obstaja tudi veliko dokumentacije v obliki GNU Info, ki je pogosto
bolj uporabna kot učbenik. Poženite Emacs in napišite C-h i,
ali napišite info info, če nimate ali ne marate Emacsa.
Bodite pozorni na dejstvo, da Emacsova točka libc morda ne
opisuje povsem natančno najnovejše knjižnice libc ali GNU
glibc2 za Linux. Toda projekt GNU in LDP vedno iščeta
prostovoljce za nadgradnjo njihove knjižnične dokumentacije.
Kakorkoli že, obstoječa dokumentacija za Texinfo in strani priročnika razdelkov 2 in 3 bi morali ponujati dovolj podatkov za začetek.
Kot pri vsem prostem programju je najboljši učbenik sama izvorna koda.
Zadnja izdaja priročnih strani in zbirka uporabne dokumentacije v formatu GNU Info za Linux je poleg različnih ostalih informacij, povezanih s programiranjem Linuxa, dostopna na ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/man-pages/.
Glejte ELF-HOWTO, ki ga je napisal Daniel Barlow - pozor, to
ni datoteka move-to-elf, ki je navodilo za ročno nadgradnjo
na format ELF.
Linux ima dva različna formata za izvedljive datoteke, objektne datoteke in knjižnice objektne kode. Novejši format se imenuje ,,ELF``, starejši je znan kot ,,a.out``. Format ELF ima veliko prednosti, vključno z boljšo podporo deljenim knjižnicam in dinamičnem povezovanju.
Oba formata, a.out in ELF, lahko sobivata na posameznem sistemu. Vendar uporabljata različne deljene C-jevske knjižnice, ki jih morate torej namestiti v dveh različnih izvodih.
Če želite izvedeti ali lahko vaš sistem poganja programe tipa ELF,
poglejte, če obstaja datoteka /lib/libc.so.5. Če obstaja,
imate verjetno knjižnice ELF. Če želite izvedeti ali vaša namestitev
je tipa ELF, izberite reprezentativen program, kot
ls, in poženite na njem file:
chiark:~> file /bin/ls /bin/ls: Linux/i386 impure executable (OMAGIC) - stripped valour:~> file /bin/ls /bin/ls: ELF 32-bit LSB executable, Intel 80386, version 1, stripped
Obstaja popravek s katerim pripravite jedra 1.2.x, da se prevedejo z ELF-ovskimi prevajalniki in delajo ELF-ovske posmrtne ostanke. Najdete ga na ftp://tsx-11.mit.edu/pub/packages/GCC/. Za izvajanje ELF-ovskih binarnih datotek ne potrebujete nobenega popravka. Jedra 1.3.x in poznejša sploh ne potrebujejo popravkov.
.gz? In .tgz? In .bz2? In ... ?
Datoteke .gz (in .z) so bile komprimirane z
GNU-jevskim gzip-om. Razširite jih z uporabo gunzip
(ki je le simbolna povezava na gzip; priložen je večini
namestitev Linuxa).
Datoteke .taz, .tar.Z in .tz so narejene s
programom za arhiviranje v Unixu tar in potem stisnjene s
compress, standardnim tovrstnim programom za Unix.
Datoteke .tgz (ali .tpz) so komprimirane z
gzip-om.
Datoteke .bz2 so stisnjene z novejšim (in učinkovitejšim)
programom bzip2.
Datoteka .lsm je vnos, ki ga razume Linux Software Map (LSM),
v obliki kratke tekstovne datoteke. Podrobnosti o LSM in sam zemljevid
LSM sta dostopna na
ftp://metalab.unc.edu/docs/.
Datoteka .deb je binarni paket distribucije Debian GNU/Linux.
Z njo upravljate s pomočjo orodij dpkg in dpkg-deb
(dostopni sta na debianskih sistemih in z mesta
ftp://ftp.debian.org/).
Datoteka .rpm je paket distribucije Red Hat. Najdete jih na
ftp://ftp.redhat.com.
Datoteka .bz2 je komprimirana z novejšim programom
bzip.
Ukaz file vam pogosto pove pravilen tip datoteke.
Če se vam gzip pritožuje, da ne zna odpreti gzipane datoteke,
ste jo verjetno po pomoti prenesli v načinu ASCII. Večino stvari
morate prenesti v binarnem načinu - preden na FTP-ju uporabite ukaz
get, s katerim prenesete datoteko, uporabite binary,
ki pove, da prenašate binarne datoteke.
Navidezni datotečni sistem (Virtual File System). To je abstraktni nivo med uporabnikom in pravim datotečnim sistemom kot npr. ext2, minix in msdos. Njegovo delo je, med drugim, izprazniti bralni pomnilnik, ko v disketni enoti zazna spremembo diskete:
VFS: Disk change detected on device 2/0
devfs in kaj počne?
devfs je izvedba novega načina poimenovanja blokovnih naprav
(diskov) v poznih jedrih 2.1.x in v jedrih 2.2.x. Namesto, da omejuje
imena naprav na imena blokovnih naprav v imeniku /dev/,
dovoljuje devfs poimenovanje in dostopanje naprav z
navideznimi imeni, nekorenskim uporabnikom in iz več kot ene točke
priklopa.
Domača stran in PZV o devfs je na
http://www.atnf.csiro.au/~rgooch/linux/kernel-patches.html.
,,BogoMips`` je skrajšava za ,,Bogus MIPS``, MIPS pa je kratica, ki (odvisno od tega, koga vprašate) pomeni ,,milijon ukazov na sekundo`` (Millions of Instructions per Second) ali pa ,,nepomembna indikacija procesorjeve hitrosti`` (Meaningless Indication of Processor Speed).
Število, ki se izpiše ob zagonu računalnika, je rezultat časovnega umerjanja jedra, ki se uporablja pri nekaterih gonilnikih za zelo kratke časovne zanke.
Zelo približno velja med BogoMipsi in MHz takšna korespondenca:
386SX frekvenca * 0.14 386DX frekvenca * 0.18 486Cyrix/IBM frekvenca * 0.33 486SX/DX/DX2 frekvenca * 0.50 586 frekvenca * 0.39
Če je število, ki ga vidite, divje nižje od zgornjih, imate morda izklopljeno stikalo Turbo ali napačno nastavljeno hitrost CPU ali nekakšno predpomnilniško težavo (kot je opisana v razdelku ,,Ko dodam pomnilnik, se sistem neznansko upočasni.``).
Če vas zanimajo vrednosti BogoMips, ki so jih ljudje izmerili z drugimi, redkejšimi, čipi, glejte BogoMips Mini-HOWTO na mestu ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/howto/mini/BogoMips/.
Če ima kdo številke BogoMip za procesorje, novejše od 586, naj jih prosim pošlje na rkiesling@mainmatter.com.
Seznam periodičnih publikacij ali redno vzdrževanih spletnih strani, posvečenih Linuxu ali prostem programju, zadnje čase dobiva veliko dodatkov.
[Jim Dennis, Robert Kiesling]
Linux je prosto dostopen in nikomur se ni treba registrirati v centralnem uradu, zato je to težko izvedeti. Veliko podjetij se dandanes preživlja izključno s prodajo in podporo Linuxa. Novičarske skupine o Linuxu so med najbolj branimi na Usenetu. Težko je postreči s točnimi podatki, a število uporabnikov gre verjetno v milijone.
Vendar se ljudje lahko registrirajo kot uporabniki Linuxa v okviru projekta Linux Counter (števec Linuxov), ki obstaja od leta 1993. Avgusta 1998 so v okviru tega projekta prešteli več kot 70.000 uporabnikov.
Obiščite spletno stran na
http://counter.li.org/ in
izpolnite prijavni obrazec. Če ne želite uporabljati spleta, pošljite
e-sporočilo na <
counter@counter.li.org> z enim od naslednjih predmetov:
,,I use Linux at home`` (,,Doma uporabljam Linux``) ali
,,I use Linux at work`` (,,Na delovnem mestu uporabljam
Linux``).
Trenutno stanje števca se mesečno objavlja v comp.os.linux.misc in je vedno dostopno na spletni strani.
[Harald Tveit Alvestrand]
Podjetje International Data Corporation je nedavno objavilo svojo prvo komercialno napoved prodaje Linuxa. Napoved ovrednoti prodaje Linuxa prek trgovcev v letih 1996, 1997 in 1998 ter napoveduje prodajo do leta 2003.
Poročilo lahko dobite tako, da stopite v stik z IDC po e-poštni na < ctoffel@idc.com>. Njihova spletna stran je na http://www.itresearch.com/.
Línuks, pa če si Anglosaksonci polomijo jezike (opomba prevajalca: tukaj se prevod rahlo razlikuje od angleškega izvirnika).
Če želite, lahko slišite Linusa, kako ga izgovarja. Poslušajte datoteki english.au ali swedish.au z mesta ftp://ftp.funet.fi/pub/Linux/PEOPLE/Linus/SillySounds/. Če imate zvočno kartico ali avdio gonilnik za PC-jev zvočnik, ga lahko slišite, če napišete
$ cat english.au >/dev/audio
Razlika pri obeh datotekah ni v izgovarjavi besede ,,Linux`` ampak v jeziku, v katerem vas Linus pozdravi. V angleščini reče (zapisano fonetsko) takole: ,,Helou, dis is Linus Toorvalds ent aj pronauns Línuks es Línuks``, v švedščini pa: ,,Hejt, her Linus Toorvalds ueja utala Línuks Línuks``.
Q.E.D.
Na http://members.xoom.com/gnulix_guy/geek-gourmet. Vsebuje recepte za jedi kot so Fusili Chicken Marinara, Speedy Guacamole in Idiot-proof pilaf, kot tudi za nasvete za kuhanje v naglici. A ni še receptov za pingvine.
The Free Software Bazaar našteva najnovejše začetke dela na projektih prostega programja in pove, kako je mogoče sponzorirati te projekte in kako služiti denar s pisanjem prostega programja. Njegov URL je http://www.csustan.edu/bazaar/.