Nabor znakov za sistemsko konzolo in tabele za premapiranje tipkovnice najdemo v paketu kbd Andriesa Brouwerja z univerze v Eindhovnu, Nizozemska. Avtor paketa je napisal tudi Keyboard HOWTO, kjer si lahko o tej temi preberemo več. Paket je del vseh običajnih distribucij in se naloži avtomatično ob namestitvi sistema.
V starejših distribucijah Slackware se je prevedeni paket imenoval
keytbls. Namestimo ga enako kot druge pakete, z ukazom
pkgtool
ali installpkg
.
Paket kbd
vsebuje tabelo za slovensko tipkovnico s 102
tipkama in zaslonske pisave za kodni nabor ISO Latin 2. Vsi, ki
iz kakršnihkoli razlogov uporabljajo drugačno tipkovnico, si
lahko na osnovi zgledov v /usr/lib/kbd/ pripravijo
svojo. Marko Maček je že pripravil tabelo preslikav za ameriško
tipkovnico s 101 tipko:
http://www.kiss.uni-lj.si/~k4fr0235/kbd/
Celoten postopek za izbiro zaslonske pisave, tabele za tipkovnico in uporabo le-te je takšen:
# Izberemo pisavo z naborom ISO Latin 2 v velikosti 16 pik setfont lat2-16 # Naložimo prireditveno tabelo za slovensko tipkovnico... loadkeys slovene # ...in jo izberemo echo -e -n "\\033(K" > /dev/console
Distribucija Debian pozna tudi ukaz kbdconfig
, ki opravi
isto.
Če želimo, da je takšna nastavitev trajna, dodamo zgornjih šest vrstic
v nastavitveno datoteko /etc/rc.d/rc.local
, ki se izvede
ob zagonu operacijskega sistema. Če ob tem omogočimo še vnos osembitnih
znakov v ukazni lupini
bash, je to najnujnejše,
kar je potrebno za pisanje po slovensko v tekstovnem načinu.
V X Windows System lahko spreminjamo razpored tipk na tipkovnici
z ukazom xmodmap
. Tabelo preslikav za običajno tipkovnico
s 102 ali 105 tipkami, kot je v rabi pri nas, lahko snamemo z
ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/Xmodmap.sl.pc102Uporaba je enostavna:
xmodmap Xmodmap.sl.pc102Preslikava tipkovnice velja, dokler ne zapustimo okolja X Window System. Zamenjamo jo lahko s ponovnim ukazom
xmodmap
, ki mu
kot argument podamo datoteko s tabelo preslikav. Tabela za standardno
ameriško tipkovnico navadno najdemo kot
/usr/X11R6/lib/X11/etc/xmodmap.std. Če je ne, si jo lahko
pripravimo sami: preden naložimo slovensko preslikavo
tipkovnice, poženemo:
xmodmap -pke > Xmodmap.usTo potem naložimo enako kot slovensko tabelo.
Če želimo ta razpored trajno namestiti, preimenujemo datoteko bodisi v ~/.Xmodmap (osebna nastavitev) ali pa v sysmodmap=/usr/X11R6/lib/X11/xinit/.Xmodmap (skupna nastavitev za vse uporabnike; ponekod se ta datoteka imenuje tudi /etc/X11/xinit/Xmodmap), ki se avtomatično naloži ob vsakem zagonu X Window System. Če se ne naloži, preverite svojo datoteko ~/.xinitrc. V njej mora biti nekaj takega kot:
usermodmap=$HOME/.Xmodmap sysmodmap=/usr/X11R6/lib/X11/xinit/.Xmodmap if [ -f $sysmodmap ]; then xmodmap $sysmodmap fi if [ -f $usermodmap ]; then xmodmap $usermodmap fi
Ob preslikavi tipkovnice ne pozabimo na to, da moramo tudi v ukazni lupini omogočiti vnos osembitnih znakov (poglavje Ukazne lupine).
(Marko Samastur, <markos@elite.org>
)
Xmodmap, ki smo ga lahko uporabljali doslej, med razvijalci XFree86 že nekaj časa velja za preživeto tehnologijo. Njegovo vlogo naj bi popolnoma nadomestil protokol XKB. Ker je bila slovenska tipkovnica dodana strežnikom XFree86 šele pred kratkim, je zelo verjetno da je vaša distribucija še ne vsebuje. Snamete jo lahko z
ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/xkb.tar.gz
Vsebovano datoteko (si) namestite v imenik
/usr/lib/X11/xkb/symbols. Za njeno pravilno delovanje
morate nastaviti spremenljivko okolja LANG
na sl_SI
(ni dovolj, če je le ta nastavljena le na sl). Tipkovnico nato
uporabite tako, da v zagnanih oknih X izvedete ukaz
setxkbmap siali (če želite da se naloži ob vsakem zagonu oken X) da v nastavitveno datoteko strežnika X vpišete
XkbLayout "si"
(Marko Samastur, <markos@elite.org>
)
Slovenizacijska skupina društva LUGOS je leta 1999 popolnoma poslovenila namizje KDE. Čeprav so prevodi obstajali tudi za starejše različice tega namizja, priporočam uporabo različice 1.1.2, ker vsebuje najpopolnejši prevod in ker so v njem odpravljene nekatere napake starejših različic.
Če že imate nameščeno namizje KDE, potem lahko poslovenite programe tako, da v menuju, ki ga prikličete s
kot prvi jezik izbereteK / Settings / Desktop / Language
Slovenian
. Prevedeni programi, ki jih
boste zagnali potem, bodo že vsebovali slovenske prevode menujev.
Če zapisi v menujih ne vsebujejo šumnikov, potem s
odprete okno, v katerem jih ustrezno nastavite. Vsem pisavam, naštetim v levem stolpcu, morate nastaviti znakovni nabor na iso-8859-2. Če imate pisave pravilno nameščene (tako kot to opisuje ta HOWTO), se bodo z uveljavitvijo sprememb pojavili tudi šumniki.K / Nastavitve / Namizje / Pisave
Sedaj je potrebno nastaviti le še tipkovnico. Pri tem so nam na voljo že našteti prijemi, lahko pa uporabimo tudi Mednarodno tipkovnico, ki je vključena v namizje KDE. Le ta nam omogoča preprosto preklapljanje med različnimi tipkovnicami (tako kot to nekateri že poznajo iz okolja Windows).
Okno Internacionalna tipkovnica odpremo z
kjer dodamo novo shemo tipkovnice z gumbom Dodaj. Če naše namizje ne vsebuje slovenske tipkovnice, lahko uporabimo hrvaško ali pa slovensko poberemo na naslovuK / Nastavitve / Vhodne enote / Mednarodna tipkovnica
ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/sl.kimap
Tipkovnico moramo shraniti v imenik /usr/share/apps/kikbd/. Če hočemo, da se mednarodna tipkovnica naloži ob vsakem zagonu oken X, lahko to nastavimo v podmenuju Samodejni zagon, sicer pa jo zaženemo s
K / Sistem / Razporeditev mednarodne tipkovnice.
Pri uporabi moramo biti previdni le na to, da istočasno ne uporabljamo različnih metod za opis tipkovnice (npr. mednarodne tipkovnice v KDE in xkb).
Češko podjetje Informatica s.r.o. se je problema preslikave tipkovnice
lotilo drugače. Njihov produkt Xks je strežnik, ki se vgnezdi med
strežnik X in namenske programe ter prestreže vse dogodke
KeyPress
ter jih po potrebi modificira. Ta rešitev deluje
tudi pri slabo napisanih programih, pri katerih preslikava z
xmodmap
ne deluje, obljublja pa tudi rešitev za aktivacijo
nemih tipk (tipke v zgornji vrstici slovenske tipkovnice lahko v
kombinaciji s tipko AltGr
delujejo kot neme tipke).
http://www.informatica.cz/
Xks je program na pokušino (shareware); registracija izvedbe za Linux stane 900 čeških kron (okrog 4500 tolarjev). Pisec teh vrstic se zaenkrat še ni utegnil ukvarjati s njim, bi pa z veseljem vključil na to mesto izkušnje drugih.