Če želite pravilno usposobiti tiskanje, morate razumeti, kako deluje sistem lpd.
Lpd pomeni Line Printer Daemon (pritajeni strežnik vrstičnega tiskalnika), in se nanaša v različnih kontekstih tako na tiskalniški strežnik, kot tudi na celo zbirko programov, ki poganjajo tiskalniško čakanje. Ti so:
lpdČakalniški pritajeni strežnik. Eden od teh teče in nadzoruje vse na stroju, in po eden teče na vsak tiskalnik, ko tiskalnik tiska.
lprUporabniški čakalni ukaz. Lpr stopi v stik z lpd in vstavi novo tiskalniško opravilo v čakalno vrsto.
lpqNavede opravila v tiskalniški čakalni vrsti.
lpcNadzorni ukaz sistema lpd.
Z lpc lahko ustavite, zaženete, preuredite itd., opravila
v tiskalniški čakalni vrsti.
lprmlprm odstrani opravilo iz tiskalniške čakalne vrste.
Kako se to prilega skupaj? No, ko se sistem zažene, se požene lpd. S
pregledom datoteke /etc/printcap ugotovi za katere tiskalnike
bo urejal čakalne vrste. Vsakič, ko kdo požene lpr,
lpr kontaktira lpd skozi poimenovano
vtičnico (angl. named socket) /dev/printer, in nakrmi
lpd z datoteko za izpis in nekaj podatki o tem, kdo tiska in kako naj
stvar natisne. Lpd potem izpiše datoteko na primernem tiskalniku.
Sistem lp je bil prvotno načrtovan za vrstične tiskalnike --
se pravi, ljudje so večinoma tiskali besedila v ASCII. Izkaže pa se,
da je potrebno le malo dodatnega opisa, da naredimo lpd delujoč povsem
dobro za današnja tiskalniška opravila, ki so pogosto v obliki
PostScript, ali dvi, ali v tekstovni obliki, ali ...