Next Previous Contents

3. O namestitvi

Vse večje distribucije Linuxa vključujejo pakirano različico teTeXa in vsaka distribucija ima svoje kaprice. Metode pakiranja posameznih distribucij so povečini nezdružljive med seboj. Če poskušate namestite teTeX z druge distribucije, vam bo lahko uspelo, a boste prav gotovo zmedli podatke o upravljanju nameščenih paketov na vašem sistemu. Ko nameščate teTeX, glejte razdelek spodaj, ki ustreza vaši distribuciji Linuxa.

Namestitev teTeXa je presenetljivo lahko za paket te velikosti. Ta dokument pokriva le večje ameriške distribucije Linuxa, ker nisem imel časa dobiti in namestiti evropskih distribucij, na primer S.u.S.E.

Vendar namestitev splošne distribucije teTeXa ni nič težja kot namestitev Linuxovih paketov. Glejte razdelek ,,Splošna distribucija s CTAN`` spodaj.

Razmisliti bi morali o namestitvi splošne teTeXove distribucije z arhivov CTAN, če:

Popolna namestitev binarne distribucije zavzame 40-50 Mb diska, gradnja distribucije iz izvorne kode pa potrebuje 75 Mb prostora, zato se pred začetkom prepričajte, da imate dovolj prostora na disku. Ni vam treba imeti nameščenega prevajalnika gcc(1) ali grafičnega sistema X Windows System (čeprav vam X prav gotovo pomaga, saj je veliko lažje predgledovati spise na zaslonu). Vse kar potrebujete je urejevalnik, ki zna izdelati besedilo v navadni kodi ASCII (glejte razdelek ,,Kaj je TeX? Kaj je LaTeX? Kaj je teTeX?``. Je lahko sploh še preprosteje?

Ghostscript V. 5.03 vam omogoča tiskanje dokumentov v PostScriptu na ne-postscriptnih tiskalnikih in predogled postscriptnih dokumentov na standardnih VGA monitorjih in zaslonih sistema X Window. Če imate postscriptni tiskalnik, ne boste potrebovali Ghostscripta za tiskanje postscriptnih dokumentov. Ghostscript ima tudi več drugih zmožnosti, ki presegajo domet tega HOWTO-ja.

APSFILTER lahko avtomatizira postprocesiranje in tiskanje dokumentov in vam močno olajša življenje z vašim tiskalnikom. Glejte razdelek ,,APSFILTER``.

Informacije o namestitvi tiskalniškega strežnika (angl. printer daemon) in splošni namestitvi tiskalnikov v Linuxu najdete v razdelku ,,Tiskalniški strežnik lpd(8)`` in v spisu Printing-HOWTO.

3.1 Splošna distribucija s CTAN, V. 0.4

Datoteke lahko dobite z enega od arhivov CTAN. Seznam arhivov je napisan v razdelku ,,Dodatek: Seznam arhivov CTAN`` V spodnjih primerih bomo datoteke pobirali z arhiva CTAN na ftp.tex.ac.uk.

Namestitev binarne distribucije

Minimalna namestitev.

Najprej se priključite s FTP na ftp.tex.ac.uk in pojdite s cd v imenik ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/. Vzemite datoteki INSTALL.bin in install.sh in ju premaknite v najvišjenivojski imenik v katerega želite namestiti teTeX, na primer /var/teTeX, če nameravate namestiti teTeX v datotečni sistem /var.

Natisnite datoteko INSTALL.bin. Imejte ta izpis pri roki, saj opisuje, kako namestiti minimalno namestitev teTeXa. Minimalna namestitev potrebuje 10--15 MB diskovnega prostora, a vam priporočamo, da namestite celoten paket teTeX, če je to le mogoče.

Za minimalno namestitev boste potrebovali vsaj datoteki ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/base/latex-base.tar.gz in ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/base/tetex-base.tar.gz.

Potrebovali boste tudi enega od dveh arhivov, ki vsebujeta izvršilne programe teTeXa. Izvršilne programe za vaš Unix najdete v imeniku ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/binaries/. Za Linux vzemite arhivno datoteko:

Potem, upoštevajoč navodila v datoteki INSTALL.bin, izvršite ukaz

$ sh ./install.sh
ko ste v vrhnjem imeniku teTeXove namestitve. (Prepričajte se, da imate tam tudi teTeXove arhive, ki ste jih pravkar pobrali.) Čez nekaj časa vas bo namestitveni program obvestil, da manjkajo nekateri teTeXovi paketi. Če ste zadovoljni le z minimalno teTeXovo namestitvijo, se ne zmenite za ta opozorila in nadaljujte s postopkom. Glejte razdelek ,,Osnovna nastavitev sistema`` za nastavitev osnovnega sistema teTeX.

Verjetno boste hoteli namestiti tudi manjkajoče pakete, v tem primeru glejte naslednji razdelek.

Popolna namestitev

Popolno namestitev teTeXa izvedete tako, da poberete z arhiva CTAN datoteke, navedene v prejšnjem razdelku, in še naslednje datoteke:

  1. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/ams-doc.tar.gz
  2. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/bibtex-doc.tar.gz
  3. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/eplain-doc.tar.gz
  4. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/fonts-doc.tar.gz
  5. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/general-doc.tar.gz
  6. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/generic-doc.tar.gz
  7. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/latex-doc.tar.gz
  8. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/makeindex-doc.tar.gz
  9. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/metapost-doc.tar.gz
  10. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/doc/programs-doc.tar.gz
  11. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/ams-fonts.tar.gz
  12. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/dc-fonts.tar.gz
  13. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/ec-fonts.tar.gz
  14. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/misc-fonts.tar.gz
  15. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/postscript-fonts.tar.gz
  16. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/fonts/sauter-fonts.tar.gz
  17. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/amstex.tar.gz
  18. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/bibtex.tar.gz
  19. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/eplain.tar.gz
  20. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/latex-extra.tar.gz
  21. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/metapost.tar.gz
  22. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/pictex.tar.gz
  23. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/pstricks.tar.gz
  24. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/texdraw.tar.gz
  25. ctan/tex-archive/systems/unix/teTeX/distrib/goodies/xypic.tar.gz

Vse te datoteke morajo biti v najvišjem imeniku pod katerim hočete imeti nameščen teTeX. Kot pri minimalni namestitvi, tudi tukaj izvršite ukaz:

$ sh ./install.sh

Osnovna nastavitev sistema.

Skripta install.sh ugotovi prisotnost posameznih arhivov in vam izpiše menu izbir. Edina nastavitev, ki jo morate na tej stopnji nastaviti, je nastavitev najvišje-nivojskega imenika, pod katerim želite namestiti teTeX z izbiro ,,D``. Seveda morate izbrati imenik, v katerega starševskem imeniku imate dovoljenja za pisanje. Na primer, če nameščate teTeX v vaš domači imenik boste navedli teTeXov namestitveni imenik (angl. install directory) kot /home/john.q.public/teTeX in, ko se vrnete v glavni menu, izbrali ,,I`` za nadavalje namestitve. Pazite, da imenik morda že ne obstaja; namestitvena skripta install.sh ga mora sama narediti.

Izbira, ki jo boste morda omogočili, je nastavitev imenika za ustvarjene pisave. Tudi, če nameravate uporabljati le postscriptne raztegljive pisave tipa Type 1, boste morda občasno obdelali datoteko, ki potrebuje pisave Computer Modern. Omogočanje te izbire zahteva vnos imenika, ki naj ga uporablja. V starševskem imeniku morate imeti dovoljenja za pisanje. Če nadaljujemo zgornji zgled, bi lahko napisali /home/john.q.public/texfonts. Če želite, da bodo lahko vsi uporabniki sistema dostopali do že ustvarjenih pisav, navedite tukaj splošno dostopen imenik kot npr. /var/texfonts. Vendar vam priporočam, da za to izbiro ne uporabite privzetega imenika /var/tmp/texfonts, saj se vsebina tega lahko pobriše ob prvem ponovnem zagonu računalnika in potrebne pisave se bodo morali ponovno ustvariti.

Po določitvi izbire ,,I`` in namestitvi arhivov, določitvi različnih dovoljenje in ustvarjanju povezav in formatnih datotek, kar vse postori install.sh, se bo program končal s sporočilom, da dodajte teTeXov binarni imenik v vašo okoljsko spremenljivko $PATH in imenike, v katerih imate strani referenčnega priročnika (za man) in datoteke za Info v okoljski spremenljivki $MANPATH in $INFOPATH. Dodajte, na primer, naslednje stavke

export PATH=$PATH:"/home/john.q.public/teTeX/bin"
export MANPATH=$MANPATH":/home/john.q.public/teTeX/man"
export INFOPATH$=INFOPATH":/home/john.q.public/teTeX/info"

v vašo prijavno skripto ~/.bash_profile, če uporabljate ukazno lupino bash(1), ali v vašo prijavno skripto ~/.profile, če uporabljate drugo ukazno lupino.

Odjavite se in se ponovno prijavite, da boste zabeležili nove okoljske spremenljivke. Potem se prepričajte o pravilnosti namestitve s tem, da poženete ukaz:

$ texconfig confall

Nadalje, lahko nastavite teTeX, da bo deloval z vašo posebno strojno opremo. Glejte razdelek ,,Podrobnosti nastavitev po namestitvi``, spodaj.

Namestitev izvorne distribucije.

Za namestitev teTeXa V. 0.4 iz izvorne kode, se prijavite s ftp na mesto CTAN, na primer na ftp://ftp.tex.ac.uk/ in poberite naslednje datoteke:

Preberite navodila v datoteki INSTALL.src, potem se s su prijavite kot upravnik sistema (root) in odpakirajte datoteke v imenike, za katere imate dovoljenja za branje, pisanje in izvrševanje.

Ne pozabite uporabiti argumenta p za program tar(1), in spomnite se tudi preklicati izbiro noclobber ukazne lupine bash(1). To lahko storite s kontraintuitivnim ukazom

set +o noclobber

Opozarjamo vas, da argument +o ukaza set prekliče spremenljivko; ravno obratno od tega, kar bi pričakovali.

Dearhiviranje datoteke teTeX-lib-0.4pl8.tar.gz bo ustvarilo imenik ./teTeX. Dearhiviranje datoteke teTeX-src-0.4pl7.tar.gz bo ustvarilo imenik teTeX-src-0.4. Natisnite datoteko INSTALL.src in jo imejte pri roki za izvedbo naslednjih korakov. Naredite cd teTeX-src-0.4 in, po navodilih iz datoteke INSTALL.src popravite ./Makefile. Nastaviti morate spremenljivko TETEXDIR, ki kaže na absolutno pot do starševskega imenika paketa teTeX. To bo seveda podimenik teTeX imenika, v katerem ste odpakirali izvorno kodo in knjižnične arhive. Na primer, če odpakirate arhive v svojem domačem direktoriju, morate nastaviti TETEXDIR na

/home/john.q.public/teTeX

Ostale izbire v datoteki Makefile so precej splošne. S prevajalnikom gcc(1) verzije 2.7.2 ali poznejše vam ni treba narediti nobenih nadaljnih prilagoditev, razen, če imate nestandardne nastavitve prevajalnika in knjižnic, ali želite, da bi prevajalnik delal nekatere dodatne optimizacije, ali iz kakega drugega razloga. Preverite, da so spremenljivke USE_DIALOG, USE_NCURSES in HAVE_NCURSES nastavljene pravilno za vaš sistem, saj program dialog potrebuje nameščeno knjižnico ncurses. Knjižnica ncurses(3x) je vključena v izvorno distribucijo, torej naj bi privzete izbire v Makefile delovale čisto v redu. Če ne morete prepričati knjižnice ncurses(3x), da bi se prevedla ali povezala, lahko texconfig(1) poženete tudi z ukazne vrstice.

Če ste do te točke naredili vse pravilno, lahko napišete make world v najvišjem imeniku izvorne kode in se malce sprostite, medtem, ko se gradijo izvršilne datoteke teTeXa. To lahko na počasnejših sistemih traja tudi nekaj ur.

Ko računalnik zaključi gradnjo, nastavite okoljske spremenljivke $PATH, $MANPATH in $INFOPATH tako, da bodo vključevale tudi teTeXove imenike. Stavki, ki jih morate dodati v datoteko ~/.bash_profile v zgornjem primeru, se torej glasijo:

export PATH=$PATH":/home/john.q.public/teTeX/bin/i386-linux" 
export MANPATH=$MANPATH":/home/john.q.public/teTeX/man" 
export INFOPATH=$INFOPATH":/home/john.q.public/teTeX/info"

Spremenljivka $PATH se pri distribuciji izvorne kode razlikuje od tiste pri binarni distribuciji. Opazili boste, da je pot do binarnih datotek teTeX/bin/i386-linux namesto preprosto teTeX/bin, kot je to v binarni distribuciji.

Zdaj lahko poženete texconfig confall, da se prepričate, da so poti pravilno nastavljene, in potem nadaljujete z nastavitvami teTeXa kot pri binarni distribuciji. Glejte razdelek ,,Podrobnosti nastavitev po namestitvi`` spodaj.

3.2 Linuxove distribucije

Slackware 3.2

Najprej se s ftp povežite z vašim najbližjim arhivnim mestom za Linux. Moje je wuarchive.wustl.edu. Potem poiščite imenik s Slackwareovimi distribucijskimi disketami. Na wuarchive.wustl.edu je to systems/linux/sunsite/distributions/Slackware/slakware/. Linuxova mesta, ki zrcalijo sunsite.unc.edu bodo shranila te diskete v imeniku distributions/Slackware/slakware/. Popoln paket teTeX je vsebovan na Slackwareovih disketah serije t. Poberite torej datoteke vseh devetih diskov t1 -- t9. Prepričajte se, da jih imate posortirane. Datoteke shranite v ločenih podimenikih na trdem disku, imenovanih t1 -- t9, ali pa na disketah, ki jih označite z oznakami od t1 do t9. Namestili jih bomo ročno.

To ni težko. Slackwareov namestitveni program naredi potrebne imenike in odpakira datoteke. Poda tudi opis posameznega modula v distribuciji, kar vam pomaga pri odločitvi, ali naj ga namestite ali ne. V primeru teTeXa boste preprosto namestili vse skupaj, saj je to tisto, kar bi itak morali storiti.

Predvidevamo, da imate vseh devet disket Slackwareove teTeXove distribucije pri roki, organizirane, kot je opisano zgoraj. Imeli boste veliko datotek s podaljškom .tgz. To je okrajšava za arhiv programa tar(1), komprimiran s programom gzip(1). Imena datotek zadoščajo MS-DOS-ovi omejitvi 8+3 znakov. MS-DOS-ove particije ali tako formatirane diskete lahko uporabite za shranjevanje teh datotek. Arhivi se tudi začnejo s črkami tb, td, ali tm, itd., kar je sestavljalčeva okrajšava za TeXove binarne datoteke, TeXovo dokumentacijo, TeXove makro ukaze in tako naprej. Razlika je za vas akademske narave, saj boste itak namestili vse.

Preprosto zaženite Slackwareov pripomoček install. Ne delajte si skrbi z rekonfiguriranjem svojega sistema, zato izberite postavko za dodajanje novega programja. Izberite ustrezen izvorni medij (diskete, particija trdega diska, ali CD-ROM), določite, da bi radi namestili datoteke Slackwareove serije t in da ne želite biti več vprašani o ničemer; preprosto namestite vse arhive teh disket. Če nameščate z disket, vam bo program povedal, kdaj morate zamenjati disketo. Če nameščate s trdega diska ali CD-ROM-a, ni potrebna nobena vaša dodatna intervencija.

Ročna Slackwareova namestitev

Te vrstice so za ljudi, ki bi radi iz tega ali onega razloga ročno namestili teTeX iz Linuxove distribucije Slackware.

Domnevamo, da ste zbrali Slackwareovo distribucijo teTeXa na diskete, označene s t1 do t9. Namestite disketo t1 z ukazom

$ mount /dev/fd0 /mnt

če imate standardno nastavitev Linuxa. Pravzaprav lahko uporabite katerokoli namestitveno točko namesto /mnt, to pač upoštevajte v nadaljevanju.

Najprej boste želeli narediti vrhnji imenik za teTeX. teTeXove notranje poti so sicer določene relativno glede na njegove izvršilne datoteke, vendar je Slackwareova distribucija arhivirana relativno na korenski imenik /. Vrhnji teTeXov imenik je torej

/usr/lib/teTeX

Za vsako arhivsko datoteko .tgz v distribuciji prepišite to arhivsko datoteko na imenik /usr/lib/teTeX in ponovite naslednje ukaze:

Za te korake morate biti prijavljeni kot root in v korenskem imeniku /. Sam sem v demonstracijske namene uporabil arhiv tb-xfig.tgz, seveda boste nadomestili to ime z imenom arhiva, ki ga želite odpakirati.

$ cp /mnt/tb-xfig.tgz /usr/lib/teTeX
$ tar -zxvf /usr/lib/teTeX/tb-xfig.tar  # v, da bomo videli, kaj se dogaja!
$ rm /usr/lib/teTeX/tb-xfig.tgz

Večina Slackwareovih paketov, ki sem jih videl, vključuje tudi namestitveno skripto, ki jo po odpakiranju samodejno izvede Slackwareov namestitveni program. Po odpakiranju datotek poglejte v imenik /install. Če obstaja skripta z imenom doinst.sh, jo poženite kot root tako, da napišete:

$ sh < /install/doinst.sh

Ne vznemirjajte se zaradi izpisa imen datotek, ki se trenutno dearhivirajo. Sprostite se! Privoščite si odmor, osvežite se s kavo ali drugo osvežilno pijačo. Za namestitev teTeXa morate narediti le še nekaj korakov. Obdelani so v razdelku ,,Podrobnosti nastavitev po namestitvi``.

Debian GNU/Linux, V. 1.3

Namestitev teTeXa iz debianskega paketa je resnično trivialna. Sftpjajte najnovejšo stabilno različico teTeXovih arhivskih datotek z mesta ftp.debian.org. Distribucijo teTeXa boste našli v imeniku pub/debian/bo/binary-i386/tex.

Vzemite naslednje datoteke z anonimnim ftp-jem (ne pozabite nastaviti binarnega načina prenosa datotek z ukazom binary):

Ko imate datoteke varno prenesene na trdi disk, postanite root in jih namestite z uporabo pripomočka dpkg(1):

$ dpkg -i tetex-base_0.4pl6-5.deb
$ dpkg -i tetex-bin_0.4pl6-8.deb
$ dpkg -i tetex-dev_0.4pl6-8.deb
$ dpkg -i tetex-doc_0.4pl6-1.deb
$ dpkg -i tetex-extra_0.4pl6-4.deb

Namestitev bo trajala kar nekaj časa, saj imajo debianski arhivi skripte, ki preverjajo nameščenost starega TeXa, gradijo formatne datoteke .fmt za TeX in LaTeX, gradijo bazo za iskanje poti, in gledajo druge nastavitvene podrobnosti. A ko bodo končali, boste imeli delujočo namestitev teTeXa, ki jo boste morali le še poučiti o podrobnostih vašega lokalnega sistema; glejte razdelek ,,Podrobnosti nastavitev po namestitvi``.

RedHat V. 4.2

Najbrž lahko namestite le želene dele teTeXa iz RedHatove distribucije, a skladno s filozofijo ostalih razdelkov, bomo privzeli, da boste slej ko prej potrebovali vse zmožnosti teTeXa in bi torej morali namestiti popolno distribucijo.

Namestitev teTeXa iz RedHatovih paketov RPM, pod RedHat Linuxom 4.2, poteka tako, da se s ftp prijavite na sunsite.unc.edu ali bližnje zrcalo in s cd greste v imenik pub/Linux/distributions/redhat/current/i386/RedHat/RPMS/.

Nastavite binarni način prenosa datotek in prenesite naslednje datoteke:

Zadnja datoteka morda ni nujno potrebna. Vsebuje LaTeXovo izvorno kodo, če želite sami namestiti LaTeX. Če mislite v prihodnosti nadgraditi LaTeX ne glede na binarne datoteke, je morda koristno imeti tudi to datoteko.

Preprosto in v danem vrstem redu namestite zgornje datoteke z uporabo ukaza rpm -i in pojdite na razdelek ,,Podrobnosti nastavitev po namestitvi``.

3.3 Ghostscript V. 5.03

Ghostscript je program, s katerim lahko tiskate ali gledate postscriptne dokumente tudi na ne-postscriptnih napravah. Ghostscript se zelo hitro razvija in v vsako novo različico so vgrajene pomembne spremembe. Torej se izplača potruditi in namestiti različico Ghostscripta, dostopno z njegove domače spletne strani http://www.cs.wisc.edu/~ghost/.

V času tega pisanja je trenutna verzija 5.03. Arhiv Ghostscripta za Linux je sestavljen iz naslednjih datotek:

Kaj je Ghostscript in zakaj ga potrebujete? Ghostscript je pravzaprav izdelovalnik rasterskih slik. Prevaja postscriptno kodo v več znanih, rastrskih, formatov, na primer v tiste, ki jih razume vaš tiskalnik ali zaslon, če sta opremljena s PostScriptom ali pa ne. V praksi vam Ghostscript dovoljuje uporabo pisav Type 1 in mešanje teksta in grafike na kateremkoli tiskalniku ali grafičnem zaslonu, ki ga pozna Ghostscript.

Kvaliteta pisave, ki pridejo poleg programa, se je v zadnjih nekaj verzijah precej popravila. To je zares pridobitev za uporabnike Linuxa, ki morda ne morejo zapraviti na stotine dolarjev za komercialne pisave. Ghostscriptove znakovne knjižnice, in ne teTeX, poskrbijo za znake, saj zna Ghostscript brati znakovne zahteve, ki jih naredi dvips(1). Vendar so datoteke z dimenzijami posameznih pisav za Ghostscriptovo knjižnico pisav (imajo podaljšek .afm) že vključene v distribucijo teTeXa.

Za podatke o uporabi Ghostscripta glejte datoteko use.txt v Ghostscriptovi distribuciji, in dokument Printing-HOWTO, nastal v okviru Linuxovega dokumentacijskega projekta. Na Internetu je dostopen tudi priročnik za Ghostscript. Glejte razdelek ,,Viri nadaljnih informacij``.

Ali namestite APSFILTER in mu pustite, da sam poganja Ghostscript. (Glejte razdelek ,,APSFILTER``.)

Zadnje, pomembno, navodilo: Priporočam, da sami prevedete Ghostscript za vaš sistem, če je le mogoče. S kombiniranjem različnih verzij Ghostscripta in knjižnice svgalib lahko hitro nastane zmeda. Različica Ghostscripta, ki je vključena v serijo AP distribucije Slackware, je 2.6.2 in nima vgrajene podpore za okna X. Morda boste imeli probleme, preden boste zanjo našli ustrezno verzijo knjižnice svgalib. Menda v Slackwareovem paketu XAP (in najbrž tudi v drugih distribucijah) obstaja različica Ghostscripta s podporo za X11, a je še nisem preizkusil. Prevajanje Ghostscripta za vaš sistem je precej enostavnejša, tako se mi vsaj zdi. (Poleg tega lahko pri prevajanju vključite podporo za tiskalnike, ki so v zapakiranem paketu ostali prezrti, na primer za Epson Stylus 800, op. prevajalca.)

Pomembno se je tudi zavedati, da obstajata dve izdaji in distribuciji Ghostscripta: komercialni Aladdin Ghostscript in GNU Ghostscript, ki za nekaj let caplja za Aladdin Ghostscriptom. To je zaradi Ghostscriptove edinstvene licenčne pogodbe. Glejte Printing-HOWTO za več informacij o tem.

Podpora svgalib za GNU Ghostscript 3.33 je vključena v majhen arhiv, ki vsebuje le datoteko .diff. Ghostscript 3.33 za X ima vključeno tudi podporo formatu JPEG, torej naj bi vključili tudi izvorno kodo knjižnice za JPEG. Ustrezne arhive lahko najdete na vseh GNU-jevih distribucijskih mestih, kot je na primer ftp://prep.ai.mit.edu/pub/gnu.

3.4 APSFILTER

Na svetu so programski paketi, ki vam poenostavijo življenje. APSFILTER je že eden od njih. Napisal ga je Andreas Klemm. APSFILTER deluje s kateremkoli, z BSD združljivim, tiskalniškim strežnikom (kar pomeni, da imate program lpd(8)in datoteko /etc/printcap; glejte spodaj) in ponuja transparentno tiskalniško podporo za datoteke ASCII, DVI in postscriptne datoteke, kot tudi za datoteke, komprimirane s programi gzip(1), compress(1), in drugimi.

Ko enkrat uspešno namestite APSFILTER, lahko natisnete datoteko formata PostScript na katerikoli tiskalnik pač že imate, z ukazom

$ lpr file.ps

Če želite natisniti datoteko ASCII brez postscriptnega prevajanja, lahko napišete

$ lpr -Praw file.asc

Osupljivo.

APSFILTER je presenetljivo lahko namestiti, če upoštevamo, da deluje z veliko ločenimi elementi vašega sistema. Namestitev splošne distribucije programa APSFILTER pa zahteva, da imate na sistemu trenutni prevajalnik gcc(1), saj APSFILTER zgradi nekaj svojih filtrov šele med namestitvijo. No, nekatere distribucije Linuxa ponujajo že zgrajene verzije, zato najprej preverite svojo natančno distribucijo.

V vsakem primeru boste potrebovali ustrezno nastavljen Ghostscript in lpd(8). Najnovejši APSFILTER leži v Linuxovih arhivih na mestu ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/system/printing/.

Uporabniki FreeBSD preberite poglavje o tiskalniških filtrih na spletnem naslovu http://www.si.freebsd.org/handbook/handbook93.html.

3.5 FreeBSD

Andrej Brodnik, Andrej.Brodnik@IBC.IskraSistemi.Si, pravi takole:

Za vse, ki uporabljate FreeBSD in teTeX na njem, samo toliko v pojasnilo, da vse splošne omembe o teTeX-u in njegovi uporabi za Linux veljajo tudi za FreeBSD. Le instalacija je preprostejša. Če boste prevajali teTeX na vašem stroju potrebujete le datoteko ftp://ftp.freebsd.org/pub/FreeBSD/FreeBSD-current/ports/print/teTeX.tar, za Ghostscript datoteko ftp://ftp.freebsd.org/pub/FreeBSD/FreeBSD-current/ports/print/ghostscript5.tar in za APSFILTER datoteko ftp://ftp.freebsd.org/pub/FreeBSD/FreeBSD-current/ports/print/apsfilter.tar.

Vse datoteke razstavite s programom tar in nato v vsakem od tako ustvarjenih področij poženite program make. Vse ostalo se bo zgodilo ,,samo od sebe``.

Če želite, lahko tudi uporabite že preveden ,,paket`` (package).

Razumljivo, na enako preprost način lahko inštalirate tudi kateregakoli od ostalih 1000+ programov, ki so na voljo preko Interneta (vključno s skoraj vsemi programi, ki tečejo pod operacijskim sistemom Linux).

3.6 Tiskalniški strežnik lpd(8)

Obstaja na kupe različic tiskalnikov in nastavitev. Usposobiti delujoč tiskalniški strežnik (angleško printer daemon) ni mačji kašelj. Če uporabljate teTeX na osebnem sistemu, lahko preprosto skopirate izhod na datoteko, ki ponazarja gonilnik tiskalniške naprave (cp output /dev/lp1), a to ni preveč zaželeno, ker s tem izgubite filtracijske sposobnosti tiskalniškega strežnika. Če tiskate po omrežju, je delujoči tiskalniški strežnik nujnost.

Osnovni program za tiskalniško upravljanje na BSD-jevskih sistemih Unix je lpd(8). Ko natisnete datoteko z lpr(1), pravzaprav pošljete datoteko v tiskalniško vrsto. lpd(8) natisne datoteke v istem vrstnem redu kot le-te prihajajo. Drugi tiskalniški pripomočki vključujejo lpq(1), ki prikaže vsebino tiskalniške vrste, in lprm(1), ki odstrani datoteke iz tiskalniške vrste.

Tiskalniški strežnik lahko opravlja tudi druge naloge, na primer transparetno filtriranje izhoda različnih programov (z uporabo filtrirnih programov kot zgoraj opisani APSFILTER), sprejema tiskalniška opravila z drugih strojev v omrežju, pošilja tiskalniška opravila na različne tiskalnike, če imate priključenega več kot enega, in zadržuje tiskanje, dokler ne nakrmite tiskalnika s papirjem.

Podrobnosti o usposobitvi tiskalniškega strežnika boste našli v dokumentu Printing-HOWTO. Veliko Linuxovih distribucij ima že nastavljene zbirke podatkov za lpd(8). Preverite najprej te, saj vam bo to prihranilo precej dela. Navadno se arhivirajo, precej čudno, z imenom lpr, zato najprej poiščite ta program. Zbirka za tiskalniški strežnik je dostopna tudi na Linuxovih arhivih na mestu ftp://sunsite.unc.edu/pub/Linux/system/printing.

Uporabniki FreeBSD preberite priročnik o tiskanju na spletnem naslovu http://www.si.freebsd.org/handbook/handbook79.html.


Next Previous Contents