Na tem mestu bi se v idealnem svetu opis poslovenjenja Linuxa lahko končal. Povedali smo vse potrebno o vnosu in izpisu naših znakov, ter kako z definiranjem spremenljivk okolja programom dopovemo, da delamo s slovenskimi besedili. To poglavje je takorekoč v celoti posvečeno izjemam -- programom, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov ne uporabljajo lokalizacijskih spremenljivk, alternativnim metodam za vnos ali izpis znakov, ki v izjemnih primerih (npr. če nimamo tipkovnice s slovenskimi znaki) lahko vseeno pridejo prav, in podobnemu.
Nastavitve ukazne lupine bash so v datoteki
~/.inputrc (ki jo po potrebi ustvarimo):
Te tri vrstice je morda pametno dodati tudi vset meta-flag on set convert-meta off set output-meta on
/etc/skel,
tako da jih podedujejo tudi vsi na novo ustvarjeni uporabniki.
Tole se sicer ne navezuje na slovenščino, ko ste že pri poslu, si
lahko življenje olajšate še s tem, da tipkam Home,
Delete in End vrnete njihov običajni pomen: v isto
datoteko (~/.inputrc) dodate še vrstice
"\e[1~": beginning-of-line "\e[3~": delete-char "\e[4~": end-of-line
Vnos osembitnih znakov omogočimo, če v nastavitveno datoteko (/etc/csh.login za skupne nastavitve oz. ~/.tcshrc ali ~/.cshrc za osebne nastavitve) dopišemo vrstico:
setenv LC_CTYPE sl_SI.iso88592
Med nami: kaže, da je ukazni lupini tcsh povsem vseeno, na
kaj nastavite spremenljivko LC_CTYPE, samo da ni
nedefinirana.
Pazite: ukazna lupina mora biti prevedena z vklopljeno izbiro ``8-bit''! To lahko preverite z ukazom ``set'':
Pomemben je tisti ``8b''. Če se pri vas ne izpiše, vam verjetno ne preostane drugega, kot da snamete izvorno kodo in jo prevedete.rufko:~% set ... version tcsh 6.06.00 (Cornell) 1995-05-13 (i386-intel-linux) options 8b,dl,al rufko:~%
V datoteki ~/.Xresources (osebna nastavitev) ali pa v datoteki /usr/lib/X11/app-defaults/XTerm (skupna nastavitev) določimo pisave, ki jih uporablja XTerm. Izberemo pisavo, ki ima vse znake enako široke, npr. ,,fixed`` ali ,,Courier``, in je kodirana po razporedu ISO Latin 2. Zgled:
XTerm*font: -*-fixed-medium-r-normal--16-*-iso8859-2 XTerm*boldFont: -*-fixed-bold-r-normal-sans-16-*-iso8859-2
Primerne pisave lahko izpišemo z ukazom xlsfonts (glej še
razdelek
X Window System poglavja
``Prikaz naših znakov na zaslonu''):
xlsfonts -fn '*-fixed-*-iso8859-2'
Po podatkih v češkem HOWTO rxvt zaenkrat (razvojna izdaja
2.4.6) ne deluje z našimi znaki brez posegov v izvorno kodo. Potrebne
posege najdete v ``Czech HOWTO'' (ki ni del arhiva LDP;
glejte razdelek
Zahvala, kje ga najdete).
(Jaka Mele, Vse naredim pod Linuxom!, Win.Ini, l.6, št.9, str.60)
WordPerfect ima vse potrebne znake že v svoji tabeli. Vse, kar moramo napraviti, je da za naše črke definiramo makroukaze. Recimo, da bi radi definirali črko Š (velika črka S s strešico). Pričnemo s snemanjem makroukaza (recimo mu Scaron), skočimo v tabelo znakov, v njej izberemo črko Š, zaključimo makro in nazadnje pri nastavitvah povežemo makro z izbrano tipko.
(Jaka Mele, Message-id:
<Pine.LNX.4.05.9812241251460.15368-101000@ro.zrsss.si>
---------- Forwarded message ---------- Date: Thu, 24 Dec 1998 11:04:33 +0000 From: "[ALAMUN ALEN" <alen.salamun@uni-mb.si> To: jaka.mele@lugos.si Subject: WordPerfect SLO tipkovnica Hi! Daj prosim spravi to v mojem imenu na lugos listo, ker je verjetno trazena roba. Uspelo mi je definirati SLO tipkovnico brez makrojev. Sem na fax-u pa ne morem poslati jaz na Lugos listo. LP, Alen
Datoteko SLO.WGK s prireditveno tabelo za slovensko tipkovnico najdete na
ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/SLO.WGK
(Andrej Komelj, Message-id:
<19981224182341.A3794@perun.mist.si>)
Odgovor na vprasanje: "Kako je s podporo sumnikom v WP-ju 8.0 pod Linuxom?" se glasi: SLABO. 1. Resitev v obliki "insert symbol -> multinational" je v teoriji uporabna, vendar... Hja, multinational znaki so v WP Multinational fontu, le-ta pa je najbolj podoben Roman-WP fontu. Ima "serife", zato Helvetica in Zurich odpadeta. Vendar se tudi pri Roman-WP pojavijo tezave, ce se le-tega uporablja v bold, italic ali bold-italic obliki. 2. Resitev v obliki uporabe Type 1 fontov z definiranimi slovenskimi znaki (kje se jih dobi? odg: poglejte si v Slovenian-HOWTO, ali jih skopirajte iz OS/2-ja, ce ga imate) pa zal tudi odpade, ker "brezplacna" verzija WP-ja nima vsebovanega font installerja (xwpfi) in zato kakrsno koli dodajanje fontov v wp.drs odpade... Skratka, tako kot je nekdo ze napisal; brezplacen-in-neoskubljen WP je ena velika potegavscina... Za Americane je mogoce se nekako uporaben, za povprecnega Slovenca, ki pise tudi slovenska besedila, pa je popolnoma brez vrednosti. :-( Nazaja k LyX-u in ze sestavljenim vzorcem. :-) Mimogrede, kaj se je zgodilo z WP-jem?!? Dokler se ni bil v lasti Corel-a, je znal postavljati stresice na katere koli znake v katerem koli fontu. Z WP-jem 6.0 za DOS sem tako pisal tekste v TrueType, Type 1 in CG fontih... POVSOD sem lahko uporabljal sumnike. Huh, "napredek" pa tak. -- Kome.
(Jaka Mele, Vse naredim pod Linuxom!, Win.Ini, l.6, št.9, str.60)
StarOffice je malce težavnejši, zato, ker rabi dodatne Type1 fonte, pa vendarle povejmo recept še zanj. Kot prvo si torej moramo dobiti slovenske oziroma latin2 pisave (pfb, afm, fonts.dir in fonts.scale) iz recimo ftp strežnika društva uporabnikov linuxa slovenije ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/arhiv/Type1-Latin2-Fonts/, datoteki l2afm004.zip in l2pfb004.zip). Nato arhiva odpremo v /usr/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/, ter ta imenik dodamo v spisek imenikov s pisavami, ki jih uporabi XWindow strežnik. To naredimo tako, da v datoteko /etc/X11/XF86Config dopišemo:
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/"
Za tem poženemo
xset fp+ /usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/
ter še xset fp rehash. Nato je potrebno v direktoriju
/usr/local/StarOffice3-1/x3p/fontmetrics/ za
.afm datoteke narediti povezave iz
/usr/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/. Podobno naredimo še za
direktorij /usr/local/StarOffice3-1/x3p/pssoftfonts/, le
da sem povežemo .pfb datoteke. Skoraj smo že na koncu, v datoteko
/usr/local/StarOffice-3.1/xp3/psstd.fonts dodamo po vzoru
že dodanih pisav v datoteki fonts.dir iz Latin2 področja, vse nove
pisave, tako, da namesto npr. arial.pfb pride
arial, namesto -0-0-0-0 pa -%d-%d-%d-%d...
Saj se takoj vidi. Na koncu si premapirajmo še tipkovnico in sicer s
programom xmodmap, tako da izvršimo xmodmap
xmodmap.si. Če imate starejši Xwindow sistem, si boste morda
morali xmodmap.si še popraviti, da vam bosta tipki
Backspace in Delete delali normalno, sicer pa samo poženete
swriter3 in uživate v dodatnih slovenskih pisavah.
(Boris Požar, Message-Id:
<346044BF.FE97E3AF@guest.arnes.si>)
Z Lugosovega strežnika snamemo pisave TrueType v kodnem naboru ISO
8859-2. Potem jih kot root s FontManagerjem dodamo v katalog
pisav in zadeva je rešena.
ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/arhiv/Type1-Latin2-Fonts/l2ttf004.zip
Emacs je, tako kot njegov avtor, kontroverzni Richard M. Stallman, urejevalnik, glede katerega ljudje niso indiferentni: ali ga obožujejo, ali pa sovražijo. Emacs je več kot urejevalnik; je takorekoč način življenja. V njem lahko pišete programe, iz njega poganjate prevajalnik, pišete besedila, poganjate črkovalnik, poganjate TeX, berete pošto in novice... Ko enkrat v resnici dobro obvladate Emacs, imate realne možnosti, da se vam še dobršen del naslednjega stoletja ne bo treba naučiti nobenega novega urejevalnika. Dokazano pa ljudje shajajo tudi brez njega.
Z zadnjo izdajo urejevalnika Emacs in standardno slovensko tipkovnico je prilagoditev posebno enostavna. Vse, kar potrebujemo, je
;;; Turn on Latin-2 both as input and output method (Emacs 20.* ;;; and onwards) (set-language-environment "Latin-2")
Privzeta nastavitev urejevalnika je omejitev na sedembitne znake (ASCII). Nastavitev spremenimo tako, da v datoteko z nastavitvami dodamo naslednjih nekaj vrstic:
;; Omogočimo izpis znakov s kodo večjo od 127
(standard-display-european t)
;; Omogočimo vnos znakov s kodo večjo od 127
(set-input-mode (car (current-input-mode))
(nth 1 (current-input-mode))
0)
Prilagoditev Emacsa je možno izvesti v eni od naslednjih datotek z nastavitvami:
Z vnosom in izpisom naših znakov seveda še ni konec zgodbe o
prilagoditvi Emacsa za slovenščino. Želimo na primer tudi, da se ukaza
forward-word in backward-word ne bosta zatikala na
naših znakih, ter da tudi za naše znake pravilno teče pretvarjanje med
velikimi in malimi črkami. S starejšimi izdajami Emacsa to ni vedno
povsem trivialno. Bralcu bo v veliko pomoč zbirka nasvetov Slovenščina
in računalniki avtorja Aleša Koširja, v kateri je programu GNU emacs
so posvečeno obširno poglavje. Najdete jo na
http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/slolang.html
Crisp je urejevalnik v duhu urejevalnika Brief z burno zgodovino. Napisal ga je Paul Fox iz Anglije in ga distribuiral kot ``program na pokušino'' (shareware). Zadnja takšna različica je 2.2e iz leta 1991 in je po nekaterih vesteh avtor ne podpira več. Novejše (trenutno 5.1) pa trži podjetje Vital, Inc. iz Teksasa, ZDA. Crisp je nekako bližje pecejevskemu duhu, kot pa sta Emacs in Vi; če se nobenega od teh dveh ne morete navaditi, je morda Crisp prava izbira.
Privzeta nastavitev urejevalnika Crisp 2.2e je, da znakov s kodami od
127 dalje ne prikaže, ampak izpiše njihovo šestnajstiško kodo, ki jo
uvede z znakoma \x. Pomaga, če naložimo paket z izvorno
kodo Crisp in v datoteki
$(SRC)/crisp2.2e/src/crunch/tty/xterm.cr popravimo drugi
argument funkcije set_term_features() iz NULL na
"%c". Popravljeni makroukaz prevedemo:
Rezultat, popravljeni xterm.cm, postavimo med ostale, navadno v imenik /usr/local/lib/crisp/macros/tty.crunch xterm.cr
Makro xterm velja, kot bi iz imena sami uganili, za
Crisp, pognan v oknu XTerm znotraj X Window System. Enaka
intervencija piscu teh vrstic ni uspela na linux.cr
(konzola) in xcrisp.cr (različica Crisp za X11). Poleg
tega se je na starejši verziji Linuxa (1.0.8) crunch
pritoževal nad predprocesorjem za C, /lib/cpp. Pomagala
je logična povezava:
ln -s /usr/lib/gcc-lib/i486-linux/2.5.8/cpp /lib/cpp
Aleš Košir je napisal za Crisp makro slovene:
http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/src/slovene.crZ njim lahko vnašamo naše znake tudi na tipkovnicah, ki nimajo primernih tipk na način: namesto č vtipkamo
"c, makro
pa pretvori zaporedje v ustrezen znak. Poleg ISO Latin 1 podpira
še nekaj drugih kodiranj, ki so v uporabi v naših krajih.
Navodila za uporabo so na voljo tudi prek WWW:
http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/
Del distribucije Caldera OpenLinux je tudi ``lahka'' izvedba urejevalnika Crisp, CRiSP LiTE. Caldera ponuja tudi možnost kasnejše ugodnejše nadgraditve na polno izvedbo. CRiSP LiTE nima zgoraj opisanih težav z vnosom osembitnih znakov.
Urejevalnik vi izvira iz sive davnine Unixa. Zaradi težav z
licenčnino najdete na sistemih Linux namesto originalnega Vi navadno
urejevalnik vim (Vi IMproved) avtorja Brama Moolenaarja,
včasih pa tudi ``elvis'', delo Steva Kirkendalla, ali nvi iz
distribucije BSD 4.4. Ideje, na katerih temelji ``vi'' so v temeljih
ortogonalne na vse, kar ste se o urejevalnikih naučili pod
MS-DOS. Kljub temu pa je glede na to, da je ``vi'' edini urejevalnik,
ki zanesljivo obstaja na čisto vsakem Unixu, pametno poznati nekaj
osnovnih ukazov za delo z njim.
Po izkušnjah pisca tako originalni vi kot tudi vim
sama po sebi brez težav prepuščata osembitne znake. Težave lahko
včasih povzročajo zunanji programi, ki jih kličemo iz urejevalnika
(npr. fmt za poravnavanje besedila). Navadno pomaga, če v
~/.profile določimo spremenljivko LC_CTYPE
(glej poglavje
Slovenski locale).
Pine najprej prebere skupne nastavitve iz
/usr/local/lib/pine.conf (ali /etc/pine.conf,
zatem pa še osebne nastavitve iz ~/.pinerc. V enem ali
drugem poiščemo niz character-set in postavimo to
spremenljivko na ISO-8859-2:
... # character-set should reflect the capabilities of the display # you have. Normal default is US-ASCII. Typical alternatives # include ISO-8859-x, where x is a number between 1 and 9. character-set=ISO-8859-2 ...
Opozorilo: pisec že dolgo ne uporablja več tega programa in zapisanega
ni preveril. Danski in nemški HOWTO trdita, da je bodisi dovolj
v ukazni lupini postaviti spremenljivko LANG na vrednost
iso_8859_1, bodisi v konfiguracijski datoteki
~/.elm/elmrc nastaviti vrednosti naslednjih spremenljivk:
... charset=iso-8859-1 displaycharset=iso-8859-1 textencoding=8bit ...
Še enkrat prosim koga, ki ta program v resnici uporablja, da opiše svoje izkušnje.
V Netscape Mail 4.06 je možno pisati naše znake v telesu sporočila, ne pa tudi v glavi. Ko imamo enkrat nameščene naše pisave in urejeno preslikavo tipkovnice (razdelka Pisave pod X11 in Tipkovnica pod X11), le še v menuju View poštnega programa izberemo ``Encoding'', tam pa ``Central European (ISO-8859-2)''.
Vesel bom opisa izkušenj z drugimi izdajami programa Netscape Mail.
Lynx pozna od izdaje 2.5 dalje tudi kodno stran ISO 8859-2. Nastavimo
jo lahko na enega od treh načinov. Prvi je, da izberemo
O)ptions, zatem pa C)harset, ter z pritiskanjem na
kurzorske puščice izberemo željeni nabor znakov. Drugi je, da v
datoteki ~/.lynxrc (osebna nastavitev) nastavimo
character_set=ISO Latin 2In zadnji je, da v datoteki /usr/lib/lynx.cfg (skupna nastavitev)
CHARACTER_SET:ISO Latin 2
(Metod Koželj, Message-id:
<Pine.HPP.3.96.981216083349.17728E-100000@hmljhp.rzs-hm.si>)
Netscape Navigator, pa tudi brkljalnik iz Netscape Communicator, uporabljata nabor znakov, ki ga nudi X Windows System. Za prikaz naših znakov je torej najprej namestiti pisave za X11 (poglavje Pisave pod X11). Ko Navigator zaženemo, sam ugotovi, da so na voljo tudi pisave za 'Central European (ISO-8859-2)'. Če pregledujemo stran, ki brkljalniku pravilno sporoči uporabljeni nabor znakov, potem Navigator avtomatično uporabi pisavo s pravim kodnim naborom. Seveda lahko spremenimo osnovno velikost črk ali pa obliko za proporcionalno pisavo.
To storimo tako, da v 'Edit / Preferences / Appearance / Fonts' določimo, da spreminjamo nastavitve za srednjeevropske pisave ('For the Encoding / Central European (iso-8859-2)'), potem pa izberemo, s katero pisavo naj Navigator prikazuje tekste. Navigator nam sam ponudi le pisave s pravim naborom znakov.
Če pregledujemo strani, ki imajo sicer pravilen razpored črk (razpored ISO 8859-2 in ne Windows-1250), pa Navigator ne uporabi pisave s pravim razporedom črk, lahko razpored preklopimo ročno z izbiro ,,View / Encoding / Central European (ISO-8859-2)``.
Ob izbiri pisave s pravilnim razporedom črk in ob pravilnem razporedu tipk na tipkovnici lahko uporabljamo naše črke tudi pri pisanju v modulu 'Page Composer'.
Netscape Communicator 4.06 in novejši znajo na Unixih, ki imajo
nameščene pisave ISO 8859-2, prikazati tudi strani, napisane v kodni
strani Microsoft CP1250, označene kot windows-1250 v glavi.
(Andraž Hvalica, Message-id:
<374E958D.ADD55B49@amis.net>)
Torej takole je s to Amayo: šumniki (in ostale reči - preizkusil sem tudi nemške preglase) čisto lepo delujejo. V čem je štos? Verjetno gre za hrošča, morda ga tudi ni več, imam Amayo 1.4a, čisto možno je, da je zunaj že kaj novejšega... Vse, kar je treba narediti je, da pri datoteki, ki jo začneš pisati, nastaviš ,,Attributes / lang / ISO_Latin_2``, vendar mora biti v datoteki že en znak, ki ga je treba še prej označiti. Potem so šumniki vidni v Amayi.
Vendar je tukaj še nekaj takega kot kavelj 22 - v Navigatorju je treba
imeti nastavljeno ,,View / Character Set / Central European (ISO
8852-2)``. To imamo Slovenci itak vsi, ampak to vseeno ni čisto v
redu. Amaya bi morala v html datoteko zapisati character=iso-8859-2,
vendar tega ne naredi. Pač pa napiše <body
lang="x-Latin-2">, kar, vsaj jaz, prvič vidim.
(Andraž Hvalica, Message-id: <3788BBF0.1041C481@amis.net>)
Z interneta sem potegnil novo Amayo 2.1 in si ogledal, kako je s podporo za Latin-2. Približno tako trapasto je, kot pri eni od starejših različic, ki sem jo že imel.
Še zmerom velja, da je treba napisati katerikoli znak, preden program sploh reagira na naše nastavitve za jezik. Ko vpišemo ta famozni znak, izberemo ,,Attributes / lang...``, izberemo Czech.
S tem dosežemo, da program vtipkane znake upošteva kot iso-8852-2, vendar v glavo HTML dokumenta tega ne zapiše. Pač pa napiše:
<body lang="cs">
Kar je brez veze. Vsaj z Navigatorjem kakega efekta nima. Če nimamo sami nastavljenega kodnega zapisa iso 8859-2, šumnikov ne bomo videli. Zato moramo sami v glavo HTML dopisati charset=iso-8859-2; tako so šumniki vidni zmeraj.
Opomba: spodnje besedilo je prevod navodil ,,Configuring WWW Server for ISO 8859-2`` http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/app/httpd.html, ta pa se v veliki meri naslanjajo na besedilo Marka Martinca ,,Rešitev problema slovenskih šumnikov v HTML dokumentih`` http://www.ijs.si/doc/www-csz.html.
Content-Type. To je edina informacija o zvrsti informacije,
ki jo ima na voljo brskalnik, zato mora odražati pravo vsebino spisa.
Content-Type: text/html
charset v vrstici Content-Type glave MIME izberemo
drug kodni razpored. Načeloma je dovoljen katerikoli kodni razpored,
registriran pri IANA Character Set Registry. Iz praktičnih razlogov pa
je priporočljivo, da se omejimo na naslednje entitete HTTP:
charset = "US-ASCII"
| "ISO-8859-1" | "ISO-8859-2" | "ISO-8859-3"
| "ISO-8859-4" | "ISO-8859-5" | "ISO-8859-6"
| "ISO-8859-7" | "ISO-8859-8" | "ISO-8859-9"
| "ISO-2022-JP" | "ISO-2022-JP-2" | "ISO-2022-KR"
| "UNICODE-1-1" | "UNICODE-1-1-UTF-7" | "UNICODE-1-1-UTF-8"
| token
Entiteta, ki je definirana pri IANA Character Set Registry, mora
predstavljati nabor znakov, kot je bil prijavljen pri IANA. Prazna
entiteta implicira nabor ISO 8859-1 (kar vključuje US-ASCII, ki je
njegova podmnožica).
Spise HTML, kodirane v skladu s kodnim razporedom ISO 8859-2, morajo
potemtakem vsebovati v glavi MIME vrstico
Pri tem presledek med podpičjem inContent-Type: text/html; charset=ISO-8859-2
charset=ISO-8859-2 ni
obvezen.
&#nnn; določajo
pismenko s kodo nnn v referenčnem razporedu znakov (ISO
8859-1 oz. ISO 10646), ne pa v trenutno izbranem. Na ta način torej
sploh ne moremo uporabljati naših znakov, kodiranih skladno s kodnim
razporedom ISO 8859-2, lahko pa uporabimo 16-bitne kode ISO
10646. Črko č (mali C s kljukico) lahko torej zapišemo kot
č. In samo tako.
Kdaj je uporaba kodnega razporeda ISO 8859-2 priporočljiva, kdaj pa ne? Znotraj intraneta (notranjega informacijskega sistema) v okolju, kjer se uporablja ISO 8859-2, je morda smiselno ta razpored uporabiti za vse spise. Če pa je informacija namenjena širšemu občinstvu, pa je potrebno vedeti, da je uporabniki zunaj srednje ali vzhodne Evrope, kjer se ta kodni razpored uporablja, informacije morda ne bodo mogli prikazati. Veljavno določilo prenosnega protokola HTTP namreč od spletnih brskalnikov ne zahteva, da prikažejo spise HTML, ki uporabljajo kodni razpored ISO 8859-2. V primeru, da brskalnik ne zmore prikazati strani v zahtevanem kodnem razporedu, lahko ta problem ignorira in stran (nepravilno) prikaže v nekem drugem kodnem razporedu (navadno ISO 8859-1), ali pa ponudi, da spis shranimo na disk. Zato je priporočljivo, da vstopne točke v vaš informacijski sistem ne uporabljajo kodnih razporedov, različnih od ISO 8859-1.
Obdelali bomo tri metode, s katerimi lahko spletni strežnik prilagodimo, da pravilno postreže uporabniku s spisom, kodiranim po ISO 8859-2:
Ob zahtevku za spis večina spletnih strežnikov izve zvrst statičnih
spisov iz pripone datoteke ter na osnovi tega izdela glavo MIME, s
katero opremi spis, preden ga izroči prejemniku. Več različnih pripon
lahko ustreza isti zvrsti spisa (priponi .jpeg in
.jpg na primer obe določata zvrst image/jpeg),
obratno pa ne - ena pripona lahko določa kvečjemu eno zvrst spisa.
Nobene splošne metode ni, ki bi dovoljevala uporabo pripone
.html za spletne spise, kodirane bodisi v skladu s kodnim
razporedom ISO 8859-1, bodisi ISO 8859-2, in pričakovala od spletnega
strežnika, da se bo nekako odločil, s kakšno glavi MIME bo opremil ene
in druge. Ena možnost je vsekakor, da pripono .html trajno
vežemo na zvrst spisov HTML, kodirani skladno s kodnim razporedom ISO
8859-2. Ta rešitev ima seveda očitno pomanjkljivost za občinstvo, ki
ne more prikazati tega nabora znakov.
Tukaj predlagana rešitev izkorišča zmožnost spletnih strežnikov, da
določijo novo pripono datoteke in jo vežejo na zvrst spisa
text/html; charset=ISO-8859-2 v glavi MIME. To možnost
podpira večina spletnih strežnikov. Strežnika W3C ter NCSA
httpd (ter vse njune izpeljanke, npr. Apache) uporabljata
ukaz AddType v nastavitveni datoteki za vezavo dodatnih
zvrsti spisov na nove pripone datotek. Z enostavno in domisleno shemo
(glej
Rešitev problema slovenskih šumnikov v HTML dokumentih lahko zagotovimo
pravilne glave MIME za zvrsti spisov, ki uporabljajo kodne razporede,
različne od ISO 8859-1. Če na primer določimo pripono
.html-l2 za spise, kodirane skladno s kodnim razporedom ISO
8859-2, moramo v nastavitveni datoteki dodati vrstico:
AddType .html-l2 text/html;charset=ISO-8859-2 8bit 1.0
AddType text/html;charset=ISO-8859-2 .html-l2
AddType text/html;charset=ISO-8859-2 html-l2
Na vsakem spletnem strežniku, ki podpira vmesnik Common Gateway Interface (CGI) lahko izvedemo dinamično prekodiranje spletnih spisov. Poleg dobrih strani (iz enega samega izvora lahko ponudimo spletni spis v mnogo različnih kodnih razporedih) ima ta metoda tudi slabe: pretvarjanje spisa po eni strani porablja procesorski čas strežnika, po drugi pa dinamičnih spisov posredniki (angl. proxy) navadno ne shranjujejo v medpomnilniku, zato z njimi dodatno obremenjujemo komunikacijske vode.
Primera skriptov, ki izvajata dinamično prekodiranje:
Sledijo tri rešitve, ki uporabljajo posebnosti in nestandardne razširitve programske opreme. Prvi dve se nanašata na spletni strežnik, zadnja na priljubljeni spletni brskalnik Netscape Navigator. Istega problema se je lotil G. Nicol s predlogom ``MIME Header Supplemented File Type''.
Spletni strežnik W3C (nekoč poznan kot CERN WWW) omogoča dodajanje metainformacije v glave MIME odhodnih spisov.
Po privzeti nastavitvi išče strežnik metainformacije v datotekah s
pripono .meta podimenik .web imenika s spisi. Če na
primer spletne spise hranimo v imeniku /WWW/Hypertext in
želimo opremiti spis isolatin2.html v njem s pravilno glavo
MIME, napravimo to takole:
.web:
$ mkdir /WWW/Hypertext/.web
Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2
Strežnik Apache določa poseben tip datoteke, imenovan ASIS. Strežnik pošlje datoteko ASIS odjemniku natančno takšno, kot je (angl. ``as is''), ne da bi jo opremil z glavo, ki jo sicer zahteva protokol HTTP. Datoteka sama mora zato vsebovati vsa potrebna polja, ki jih zahteva protokol HTTP, tem sledi prazna vrstica in vsebina spisa HTML.
V nastavitveni datoteki za strežnik določimo, da pripona
.asis pripada zvrsti spisa httpd/send-as-is:
AddType httpd/send-as-is asis
Primer datoteke ASIS:
Status: 200 OK Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2 <HTML> <HEAD> <TITLE>Hello world</TITLE> </HEAD> <BODY> <H1>Živjo svet!</H1> </BODY> </HTML>
Kot vidite, morate v datoteko vključiti tudi tromestno odzivno kodo
strežnika. Strežnik vedno doda polji Date: in
Server:, zato teh ne smemo vključiti v datoteko.
V določilu HTTP 2.0 predlagana značka <META> z označbo
HTTP-EQUIV je bila predlagana kot neobvezna metoda, s katero
lahko strežnik potegne dodatno metainformacijo iz zaglavja
(<HEAD>) spletnega spisa in jo uporabi pri tvorjenju
glave MIME. Piscu teh vrstic ni znano, da bi kateri strežnik to v
resnici tudi počel. Tovrstno razčlenjevanje spletnih spisov verjetno
predstavlja preveliko obremenitev za procesor in bi se močno poznalo
pri odzivnosti spletnega strežnika. Pač pa so namesto tega začeli to
informacijo uporabljati spletni brskalniki (Netscape Navigator, na
primer, to počenja od izdaje 2.0 dalje).
Primer spisa z metainformacijo o uporabljenem kodnem razporedu v zaglavju spisa:
<HTML>
<HEAD>
<TITLE>Naslov<TITLE>
<META HTTP-EQUIV="Content-Type"
CONTENT="text/html; charset=ISO-8859-2">
</HEAD>
<BODY>
Besedilo...
</BODY>
</HTML>
Z ukazoma telnet ali rlogin lahko prek omrežja
TCP/IP delamo na drugem računalniku.
Težave z osembitnimi znaki pri tem so redko posledica napačne nastavitve v maloprej omenjenih programov, saj privzeti nastavitvi pri obeh podpirata osembitne znake. V primeru težav se poleg teh programov splača pogledati še
stty -parenb -istrip cs8
telnet ali rlogin
Telnet eksplicitno pripravimo do vzpostavitve osembitne zveze
z ukazom toggle binary:
~> telnet
telnet> toggle binary
Negotiating binary mode with remote host.
telnet> open računalnik
Telnet omogoča tudi, da si nastavitve za izbrane računalnike vnesemo v nastavitveno datoteko, ~/.telnetrc. Vnosi imajo obliko:
...
biofiz.mf.uni-lj.si
set binary true
...
Privzet način zveze pri programu ``rlogin'' je osembiten, eksplicitno pa lahko to določimo z določilom ``-8'':
rlogin računalnik -8
Poslovenjenje paketa LaTeX obsega
Podporo za neangleške jezike v LaTeXu je poenotil paket babel
Johannesa Braamsa z Nizozemske, ki je standardni del vseh sodobnih
distribucij paketa TeX na Linuxu, kot sta teTeX in NTeX:
ftp://sunsite.informatik.rwth-aachen.de/pub/comp/tex/teTeX/
http://web.mathematik.uni-stuttgart.de/ntex/WWW/
Z uporabo izbire ``slovene'' v paketu babel se avtomatično
izberejo slovenska imena pod- in nadnapisov, naslovov ipd., slovenska
pravila za zlogovanje besed (če imamo nameščene slovenske zlogovalne
vzorce; poglavje
Slovenska pravila za deljenje besed), in 7-bitni način vnosa znakov "c"s"z:
\usepackage[slovene]{babel}
V novi različici LaTeXa (LaTeX2e) lahko s paketoma
fontenc in inputenc izberemo tudi 8-bitno kodno
tabelo T1 (znano tudi kot DC ali Cork) in 8-bitni vnos
znakov. Primer celotnega spisa v LaTeXu:
\documentclass[a4paper]{article}
\usepackage[slovene]{babel}
\usepackage[T1]{fontenc}
\usepackage[latin2]{inputenc}
\begin{document}
Čeprav se pouk na železničarski šoli v Šentvidu običajno konča
šele ob štirih, odpešačijo učenci iz občin Želimlje in Žetale domov
že četrt čez tri.
\end{document}
V starejši različici paketa LaTeX, LaTeX 2.09, ne moremo
uporabiti mehanizma inputenc. Pomagamo si s stilom
latin2.sty Andreja Brodnika. Primer uporabe:
\documentstyle[latin2]{article}
\begin{document}
...
\end{document}
latin2 je na voljo na vseh strežnikih CTAN, npr.
ftp://ftp.dante.de/tex-archive/macros/latex209/contrib/latin2/
Datoteko s slovenskimi pravili za zlogovanje besed je v okviru svoje
diplomske naloge leta 1990 izdelal Matjaž Vrečko, in jo predal v last
slovenskemu društvu uporabnikov sistema TeX (TeXCeH). Na voljo je za
individualno uporabo brez namena pridobivanja premoženjske koristi. Od
leta 1995 dalje zanjo skrbi dr. Leon Žlajpah z IJS, ki jo je
posredoval tudi skrbniku sistema sistema babel za tujejezično
podporo v sistemu TeX, Johannesu Braamsu. Sistem babel
praviloma dobimo skupaj z distribucijo sistema TeX. Trenutno zadnja
izdaja je 2.3, datirana 1997-04-15.
V distribuciji teTeX, ki je najbolj priljubljena distribucija
na Unixu, vklopimo podporo za slovenske delilne vzorce tako, da kot
administrator poženete program texconfig. V menuju izberemo
možnost HYPHEN - hyphenation table (tex/latex). Program
texconfig pri tej izbiri požene urejevalnik vi in
vanj naloži datoteko language.dat. Za tiste, ki ga ne
poznate, najnujnejše o uporabi le-tega: levo, desno, gor in dol po
besedilu se premikate s tipkami h, l (mali L),
j in k. Znak pobrišete tako, da kurzor pripeljete
nanj in pritisnete tipko x. Datoteko shranite in zaključite z
delom s pritiskom na tipko Esc in vpisom :wq
(dvopičje, mali W, mali Q), ki mu sledi Enter. Oboroženi s
tem znanjem v datoteki language.dat pobrišemo komentar
(znak za procent) pred zapisom slovene sihyph22.tex, shranimo
in zapustimo urejevalnik. Program texconfig bo avtomatično
ustvaril nove formatne datoteke z vgrajenimi delilnimi vzorci.
Pisec teh vrstic je imel nepojasnjene težave z datoteko
sihyph22.tex, ki so enako čudežno izginile, ko mu je
dr. Žlajpah poslal novo izdajo slovenskih delilnih vzorcev. Dobimo jo
lahko na
ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/tex/sihyph23.tex in jo
postavimo ob bok stari datoteki, navadno v imenik
/usr/TeX/texmf/tex/generic/hyphen/. Poženemo
texconfig, tam najprej osvežimo seznam datotek (izbira
REHASH - rebuild ls-R database), zatem pa ponovimo postopek
iz prejšnjega odstavka, s tem, da ime sihyph22.tex popravimo
v sihyph23.tex.
Dodatne informacije o slovenski skupini uporabnikov TeX najdete na
http://vlado.fmf.uni-lj.si/texceh/texceh.htm
(Roman Maurer, <roman.maurer@fmf.uni-lj.si>)
Če uporabljamo LyX s standardno slovensko tipkovnico (102/105 tipk), ga lahko enostavno prilagodimo za delo s slovenščino:
Žal izgleda, da LyX tega podatka nikamor ne shrani. Zato moramo ročno dodati v datoteko lyxrc (sistemska je navadno v imeniku /usr/share/lyx/, uporabniška pa v ~/.lyx/) naslednjo vrstico:Options / Screen Fonts / Font Norm = iso8859-2
\font_norm iso8859-2
Layout / Document / Language = slovene Layout / Document / Encoding = latin2 Layout / Paper / Papersize = A4 Layout / Quotes = ,,text`` & Double
Layout / Save layout as default
"Should I set some parameters to letter the defaults of this document class?"
Zaradi napake v LyXu do vključno 1.0.0pre2 ni mogoč vnos 8-bitnih
znakov v matematičnem tekstovnem načinu (math text mode). Pomagamo si
tako, da postavimo kar celo formulo kot TeXovo kodo
("tex-mode" - s tem sicer izgubimo WYSIWYG). Razvijalci LyX-a
so o napaki obveščeni in jo bodo verjetno popravili v naslednjih
izdajah.
7-bitni vnos šumnikov kot "c"s"z je otežen, ker LyX avtomatično
pretvori dvojni narekovaj v dva enojna. Prva misel je, da si lahko
spet pomagamo z izbiro "tex-mode", udobnejša možnost pa je, da
predefiniramo dvojni narekovaj. V datoteko emacs.bind
(ali pa cua.bind, kar že uporabljamo) dodamo vrstico:
\bind "S-quotedbl" "accent-caron"
Naše znake bomo zdaj dobili s pritiskom na "c"s"z.
S tem žal izgubimo avtomatično pretvarjanje dvojnega narekovaja
v dva enojna, a vsega pač ne moremo imeti...
Datoteka emacs.bind je v imeniku ~/.lyx/bind/. Če je še ni, lahko napravimo kopijo sistemske z imenika /usr/share/lyx/bind/ in jo popravimo.
Če imamo staro slovensko tipkovnico (ameriška s čšž namesto ~{`),
lahko uporabimo premapiranje tipkovnice v Latin 2
Alena Šalamuna <alen.salamun@medinet.si>:
Options / Keyboard / Primary = slovene
Ustrezna datoteka slovene.kmap je tipično v imeniku /usr/share/lyx/kbd/.
Takole pa lahko uporabimo črkovalnik ispell za črkovanje slovenskih spisov:
Edit / Spellchecker / Spellchecker Options * Use alternate language: slovensko * Extra special chars allowed in words: 蚞ȊŽ
V slovenski izdaji urejevalnika LyX pa:
Uredi / Črkovalnik / Izbire črkovalnika * Uporabi drug jezik: slovensko * Dodatni posebni znaki, dovoljeni v besedah: 蚞ȊŽ
V Evropi je standardni format papirja A4, kar moramo dopovedati tudi programom za pregled besedila na zaslonu:
V datoteko ~/.Xresources (osebna nastavitev) dodamo vrstico
XDvi.paper: a4
V datoteko ~/.Xresources (osebna nastavitev) ali pa v datoteko /usr/lib/X11/app-defaults/Ghostview (skupna nastavitev) dodamo vrstice:
! Ghostview naj uporablja format A4 *pageMedia: A4 ! Tudi Ghostscript naj uporablja format A4 *Ghostview.interpreter: gs *Ghostview.arguments: -sPAPERSIZE=a4
/usr/share/ghostscript/izdaja/gs_init.ps ali
/usr/local/share/ghostscript/izdaja/gs_init.ps)
globalno izberemo velikost strani A4. Poiščemo spodnjo vrstico in jo
odkomentiramo (pobrišemo začetni znak za procent):
% (a4) /PAPERSIZE where { pop pop } { /PAPERSIZE exch def } ifelse
Najpogostejše orodje za izdelavo stvarnih kazal v sistemu TeX je Makeindex. Ta je le omejeno lokaliziran (poleg angleških pozna še nemška pravila za razvrščanje) in naše abecede ne pozna.
Stvarno kazalo v LaTeX izdelamo z ukazom \makeindex v
preambuli; vsako besedo, ki jo želimo vnesti v kazalo, pa moramo
posebej označiti z ukazom \index{vnos}. Ker navadno
želimo stvarno kazalo tudi izpisati, dodamo še ukaz
\printindex, ta pa je definiran v makropaketu
makeidx. Zgled, datoteki recimo zelez-sola.tex,
naj ilustrira povedano:
\documentclass[a4paper]{article}
\usepackage[slovene]{babel}
\usepackage[T1]{fontenc}
\usepackage[latin2]{inputenc}
\usepackage{makeidx}
\makeindex
\begin{document}
Čeprav se pouk na železničarski
šoli\index{s~ola@šola!z~eleznic~arska@železničarska} v
Šentvidu\index{S~entvid@Šentvid} običajno konča šele ob štirih,
odpešačijo učenci iz občin Želimlje\index{Z~elimlje@Želimlje} in
Žetale\index{Z~etale@Žetale} domov že četrt čez tri.
\printindex
\end{document}
Trik je v tem, da makeindex dopušča skladnjo
\index{vnos1@vnos2}, kjer je vnos1 tisti, po katerem
se kazalo ureja, vnos2 pa besedilo, ki se v resnici
izpiše. Našo črko Č zato pišemo kot C~ (znak
~ je v kodnem razporedu ASCII za vsemi črkami), in tako
bo zanesljivo uvrščena za vsemi C. Besedilo prevajamo v treh korakih:
latex zelez-sola makeindex zelez-sola latex zelez-sola
Prvi latex iz datoteke zelez-sola.tex izdela
datoteko zelez-sola.idx, ukaz makeindex to uredi
in iz nje izdela datoteko zelez-sola.ind, to pa vsrka
drugi ukaz latex.
Groff nudi precej omejeno podporo za naše znake. Pri izpisu na zaslon
(način nroff) lahko goljufamo tako, da zapišemo datoteko z
osembitnimi znaki ISO Latin 2, programu pa lažemo (izbira
-Tlatin1), da so kodirani po razporedu ISO Latin 1.
Henryk Paluch je napisal paket groff-latin2, s katerim lahko
naše znake vnašamo kot makroukaze, na primer:
\('a a z ostrivcem
\(vc c s strešico
\vou u s krožcem
Izpis v obliki PostScript v času pisanja tega spisa še vedno ne
deluje, čeprav bi se mehanizme iz paketa ``ogonkify'' Juliusza
Chroboczka podobno kot v programu ``a2ps'' verjetno dalo uporabiti
tudi tu. Še največji problem je verjetno ta, da je paket ``groff''
osirotel, saj ga prvotni avtor, James Clark, ne vzdržuje več.
Za paket groff-latin2 zdaj skrbi Jan Kasprzak
<kas@fi.muni.cz>, najdete ga na
ftp://ftp.fi.muni.cz/pub/localization/groff/
Od izdaje 5.004 dalje tudi Perl podpira lokalizacijo. Nastaviti moramo primerne spremenljivke okolja in bodisi v programu uporabiti klic
use locale;
-Mlocale. Nekaj primerov;
preizkus smo si sposodili pri Janu Pazdziori:
~> LC_CTYPE=sl_SI.iso88592 perl -Mlocale -e '$_="težišče\n"; s/\w/$&:/g; print;' t:e:ž:i:š:č:e: ~> LC_CTYPE=C perl -Mlocale -e '$_="težišče\n"; s/\w/$&:/g; print;' t:e:ži:šče: ~> LC_CTYPE=sl_SI.iso88592 perl -e '$_="težišče\n"; s/\w/$&:/g; print;' t:e:ži:šče:
Kot vidimo, je samo v prvem primeru, ko smo izvedli oboje: nastavili
spremenljivko LC_CTYPE in Perl poklicali z izbiro
-Mlocale, naše znake res upošteval kot črke
(\).
Večina sodobnih distribucij Linuxa že pride s črkovalnikom Ispell; manjka pa mu slovenski besedni zaklad. Tega najdete katerikoli od navedenih datotek:
ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/ispell/ispell-sl-0.1-1.src.rpmČe je v istem imeniku na voljo kakšna kasnejša izdaja, seveda vzamemo to.
ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/ispell/ispell-sl-0.1-1.i386.rpm
Prva arhivska datoteka je prevedena na sistemu Caldera OpenLinux 1.3 in jo lahko na enakih sistemih namestimo enostavno z ukazom
rpm -i ispell-sl-0.1-1.i386.rpm
Kopije datoteke, izvorne in prevedene za različne sisteme, najdemo tudi na ustreznih mestih za anonimni FTP:
ftp://contrib.redhat.com/libc5/i386/ispell-sl-0.1-1.i386.rpm
ftp://contrib.redhat.com/libc5/SRPMS/ispell-sl-0.1-1.i386.rpm
ftp://ftp.calderasystems.com/pub/OpenLinux/contrib/RPMS/libc6/ispell-sl-0.1-1.i386.rpm
ftp://ftp.calderasystems.com/pub/OpenLinux/contrib/SRPMS/libc6/ispell-sl-0.1-1.src.rpm
Na vseh ostalih sistemih moramo prevedeno datoteko zgraditi sami. Kot sistemski oskrbnik poženemo
Redhat Package Manager bo v nekaj minutah bo pripravil datoteko ispell-sl-0.1-1.i386.rpm in jo pustil v imeniku /usr/src/OpenLinux/RPMS/i386/, /usr/src/redhat/RPMS/i386/ ali distribuciji, ki jo uporabljate, ustreznem. To datoteko lahko zatem namestimo z ukazomrpm --rebuild ispell-sl-0.1-1.src.rpm
rpm -i /usr/src/redhat/RPMS/i386/ispell-sl-0.1-1.i386.rpm
Ispell uporabljamo tako, da mu v ukazni vrstici podamo jezik, v katerem je napisano besedilo, na primer english, deutsch, francais ali slovensko:
ispell -d slovensko besedilo.txt
Natančnejša navodila za ravnanje s programom Ispell boste našli v
priročniku, več o prilagoditvi paketa ispell za slovenščino
si lahko preberete na strani
Slovenščina in računalniki Aleša Koširja. Ispell s slovenskim besednim zakladom
poganja tudi spletni črkovalnik Trubar istega avtorja:
http://nl.ijs.si/cgi-bin/truform.pl
Osnovni slovenski leksikon izvira iz baze, ki jo je podjetje Amebis d.o.o. prispevalo za mednarodni projekt MULTEXT-East; s posredovanjem dr. Tomaža Erjavca z odseka za inteligentne sisteme na Institutu Jožef Stefan pa je na voljo za nepridobitno uporabo.
Razen ISO Latin 2 vsebuje vse naše znake še nekaj drugih naborov: Microsoft Codepage 1250, IBM Codepage 852, JUS I.B1.002, Apple MacOS-CE, Apple MacOS-Croatian, Kamenicky, ISO Latin 4, ISO Latin 6, ISO Latin 7 itd.
Čeprav ni težko napisati programčka za pretvorbo iz enega kodnega nabora v drugega, je pripravno uporabiti že izdelan program. Eden takih je GNU recode, dostopen npr. na strežniku ARNES:
ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/recode/recode-3.4.tar.gzStarejše izdaje GNU recode (pred 3.5) ne poznajo Microsoftovih kodnih strani 1250-1259.
Uporaba je enostavna:
recode yu:latin2 datoteka
pretvori datoteko iz kodnega nabora JUS I.B1.002 v kodni nabor
ISO Latin 2. Kot običajno izda tudi tu izbira --help
še dodatne možnosti.
Novejše izdaje programa Recode (ki poznajo tudi nekaj več kodnih naborov), uporabljajo malo drugačno skladnjo:
recode yu..latin2 datoteka
Po izkušnjah pisca pa je prečrkovanje (npr. ,,nabori`` latex
ali flat) še vedno omejeno na pretvorbo iz in v nabor ISO
8859-1. Novejše izdaje programa Recode najdete na:
ftp://ftp.iro.umontreal.ca/pub/recode/
Less (avtor Mark Nudelman) je program za pregledovanje besedil
na zaslonu, in je priljubljena zamenjava standardnega more.
Less prilagodimo za izpis osembitnih znakov z nastavitvijo v ~/.profile:
LESSCHARSET=latin1; export LESSCHARSET
latin1 namesto latin2 ni pomota. Less zaenkrat
slednjega še ne pozna, ker pa ga pravzaprav zanima samo, kateri
znaki so običajni, kateri pa kontrolni (ki zahtevajo posebno
obravnavo), ker pa je razpored znakov enak v celotni družini ISO
8859, lahko izberemo kar latin1. Namesto tega lahko tudi
eksplicitno navedemo zaporedje tipa znakov v naboru:
Vsi nabori iz družine ISO 8859 imajo osem binarnih znakov (posebnih znakov, ki jih praviloma ni v besedilih), tri kontrolne znake, binarni znak, dva kontrolna znaka, osemnajst binarnih znakov, 95 navadnih znakov, 33 binarnih znakov, in normalne znake do konca tabele.LESSCHARDEF="8bcccbcc18b95.33b."; export LESSCHARDEF
Vsi sistemi Unix imajo vgrajen koledarček cal, ki pa je
precej anglocentričen. Thomas Esken iz Nemčije je napisal alternativni
koledarček gcal. Od izdaje 2.40 dalje pozna tudi slovenske
praznike. Najdemo ga na običajnih mestih distribucije GNU. Najbližje
je verjetno:
ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/
Spodnja vrednost spremenljivke GCAL ustreza našim razmeram:
GCAL="--cc-holidays=SI --gregorian-reform=1582"; export GCAL