Naprej Nazaj Kazalo

2. Omrežni viri

2.1 Kje lahko dobim zadnjo različico jedra?

Recite raje različice. Za starejše stroje so še vedno na voljo jedra veje 2.0. Zaradi upoštevanja Linusovega sistema sodih in lihih različic, nosi zadnje stabilno jedro oznako 2.2.x. Popravki tega jedra so popravki, ki odpravljajo hrošče. Aktivni razvoj poteka na veji jedra 2.3.x in pred kratkim je bila zahtevana zamrznitev dodajanja novih lastnosti zaradi prihajajočega stabilnega jedra veje 2.4.

25. januarja 1999 je bilo izdano jedro Linuxa različice 2.2 in nekaj dni zatem še popravek 2.2.1. Še vedno se objavljajo novejše različice, v času tega pisanja je najnovejša 2.2.13. Novo jedro glede na različice 2.0.x vsebuje številne izboljšave tako v dodanih možnostih kot v hitrosti.

Med mnogimi izboljšavami jedra 2.2 je slikovni izravnalnik (angl. video framebuffer), hitrejše (čeprav večje) upravljanje s pomnilnikom, podpora več strojne opreme, izboljšana varnost in izboljšana združljivost s standardom POSIX. V mnogih pogledih je jedro Linuxa boljše od komercialnih operacijskih sistemov.

Več o odlikah jedra 2.2.x lahko izveste v neuradni izjavi za tisk na naslovu http://www.tip.net.au/~edlang/linux/linux2.2pr.html.

Če želite pobrati izvorno kodo ali popravke novega jedra, se povežite s FTP na ftp.xx.kernel.org, kjer je ,,xx`` dvočrkovna spletna oznaka vaše države; se pravi ,,si`` za Slovenijo, ,,us`` za ZDA ali ,,de`` za Nemčijo. Jedra različic 2.2.x so arhivirana v imeniku pub/linux/kernel/v2.2, kot tudi popravki za predčasno izdane različice. V Sloveniji boste torej uporabili naslov ftp://ftp.xx.kernel.org/pub/linux/kernel/v2.2/. Izvorna koda jedra je arhivirana kot datoteka .tar.gz in kot .tar.bz2.

Za prevajanje jedra 2.2 upoštevajte navodila iz kateregakoli standardnega vira, kot bi storili za katerokoli drugo prilagojeno jedro. Podimenik Documentation vsebuje tudi informacije tvorcev različnih podsistemov in gonilnikov in večina teh informacij ni prisotna nikjer drugje.

Če želite sodelovati pri razvoju jedra, so zadnja jedra 2.3 dostopna tudi prek strežnika ftp.kernel.org. Zagotovo pa se prej prijavite na poštno listo linux-kernel, da boste vedeli, kaj trenutno že počnejo ljudje. (Glejte ,,Katere poštne liste obstajajo?``.)

Dobra zgodba o načrtovanih odlikah jeder 2.4 je na http://features/linuxtoday.com/stories/8191.html.

2.2 Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo dokumentacijo?

Glejte naslednja mesta in mesta, ki jih zrcalijo:

Za popoln seznam arhivov FTP za Linux glejte razdelek ,,Kako dobim stvari za Linux po FTP-ju?``.

Če nimate dostopa do FTP-ja, poskusite uporabiti strežnike FTP-po-pošti na <ftpmail@decwrl.dec.com>, <ftpmail@doc.ic.ac.uk> ali <ftp-mailer@informatik.tu-muenchen.de>.

Popoln seznam HOWTO-jev in Mini-HOWTO-jev je na voljo na FTP mestih v področju docs/HOWTO, datoteka HOWTO-INDEX, ali na spletu na http://www.linuxdoc.org/. Spodaj je (morda nepopoln) seznam; sestavki, označeni z (*) so prevedeni tudi v slovenščino.

Naslednje datoteke Mini-HOWTO so dostopne z naslova ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/HOWTO/mini/:

Naslednja HOWTO-ja se ne razširjata v vseh formatih, saj trenutna različica paketa SGML Tools ne zna formatirati njunih slik in tabel:

Obstajajo tudi prevodi nekaterih HOWTO-jev. Ti so dostopni z mesta ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/translations/ in zrcal po svetu. Dostopni so prevodi v naslednje jezike:

HOWTO-ji so tudi na Omrežju, na domači strani projekta Linux Documentation Project, http://www.linuxdoc.org/.

Slovenske prevode HOWTO-jev v različnih formatih najdete na ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/doc/HOWTO-sl/ ali v ,,živi obliki`` na spletnem naslovu http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/.

Večina teh sestavkov je vedno v nastajanju. Če bi radi napisali enega od njih, stopite v stik s Timothyjem Bynumom, <tjbynum@metalab.unc.edu> koordinatorjem HOWTO-jev. Datoteka ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/HOWTO/HOWTO-INDEX vsebuje navodila za pisanje HOWTO-ja. Na spletni strani http://wallybox.cei.net/~tjbynum/HOWTO/projects najdete trenutne popravke in dodatke spisov HOWTO.

Zbirka vodnikov The Guide Series, ki jih izdaja Linux Documentation Project je dostopna na http://www.linuxdoc.org/ in tudi na slovenskem zrcalu http://sunsite.fri.uni-lj.si/ftp/linux/LDP/. Prosim, preberite jih, če ste novinec v svetu Unixa in Linuxa.

In, seveda, precej ljudje je pisalo dokumentacijo neodvisno od LDP:

Pogosto zastavljena vprašanja (FAQ) za razvijalce jedra Linuxa so na http://www.tux.org/lkml/.

O upravljanju Linuxa s pomnilnikom, vključno s finimi nastavitvami zmogljivosti izveste na spletni strani Rika van Riela na http://humbolt.geo.uu.nl/Linux-MM/.

Spis Linux Consultants HOWTO navaja imenik svetovalcev za Linux na naslovu http://www.linuxports.com/.

Spletna stran Gary's Encyclopedia na naslovu http://members.aa.net/~swear/pedia/index.html navaja prek 4.000 z Linuxom povezanih povezav.

Obstaja tudi spisek PZV posebej za distribucijo Red Hat Linux, najdete ga na naslovu http://www.best.com/~aturner/RedHat-FAQ/faq_index.html.

Ah, da ... Domačo stran tega sestavka PZV (privzeto Linux FAQ) omogoča podpora Mainmatter Press, http://www.mainmatter.com/. Slovenski prevod je dostopen prek http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Linux-FAQ-sl.html.

2.3 Kje na svetovnem spletu najdem zadeve za Linux?

Poleg domače strani Dokumentacijskega projekta za Linux http://www.linuxdoc.org/ je še mnogo strani, ki ponujajo informacije o Linuxu za začetnike in izkušene uporabnike.

Ti dve spletni strani ponujata še posebej dobro izhodišče za iskanje splošnih informacij o Linuxu: domača stran Linux International na http://www.li.org/ in domača stran Linuxa na http://www.linux.org/, ki jo ureja Linux Online.

Obe ti strani ponujata povezave na druge strani, splošne informacije, podatke o distribucijah in novemu programju, dokumentacijo in novice.

Poleg teh je tukaj zagotovo nepopoln seznam nekaterih spletnih stranih, posvečenih Linuxu:

V Sloveniji lahko začnete brskati s spletnimi stranmi Društva uporabnikov Linuxa na http://www.lugos.si/, kjer najdete tudi vzdrževan arhiv nadaljnjih povezav.

2.4 Katere novičarske skupine o Linuxu obstajajo?

Novičarska skupina comp.os.linux.announce je moderirana skupina, namenjena najavam; če nameravate uporabljati Linux, jo skoraj morate brati: vsebuje informacije o novih izdajah programja, novih prenosih, sestankih uporabniških skupin in komercialnih izdelkih. To je tudi edina skupina, ki lahko prenaša komercialna sporočila. Prispevke za to skupino lahko pošljete po e-pošti na <linux-announce@news.ornl.gov>.

Skupina comp.os.linux.announce pa se ne arhivira na Dejanews ali na Altavisti. Vse kaže, da je edini arhiv te skupine na http://www.iki.fi/mjr/linux/cola.html.

Tudi skupine hierarhije comp.os.linux.* so vredne branja - morda boste opazili, da so nekateri splošni problemi nastali šele v zadnjem času in jih dokumentacija še ne vsebuje, pač pa so opisani in rešeni v novičarskih skupinah. Skupine zgornje hierarhije so:

Ne pozabite, da je Linux združljiv s standardom POSIX, in bo zato relevantna tudi večina stvari iz skupin comp.unix.* in comp.windows.x.*. Opazili boste, da so te skupine pravo štartno mesto, razen za razglabljanja o strojnih posebnosti in kakšnih obskurnih nizko-nivojskih tehničnih vprašanj.

Prosim, preberite razdelek ,,Še vedno niste odgovorili na moje vprašanje!`` preden pošljete sporočilo v Usenet. Pošiljanje istega sporočila v več skupin hierarhije comp.os.linux.* je navadno slaba ideja.

Morda obstajajo tudi podporne skupine za Linux v vaši organizaciji ali na vašem področju. Najprej vprašajte njih. V Sloveniji obstaja domača stran Društva uporabnikov Linuxa LUGOS na http://www.lugos.si/ in naslednje novičarske skupine, posvečene Unixu:

Glejte tudi poglavje ,,Nimam dostopa do Useneta. Kje lahko dobim informacije?``.

Obstajajo tudi regionalne in lokalne novičarske skupine, morda se vam zdi manjši promet v njih bolj znosen. Francoska skupina je fr.comp.os.linux. Nemška je de.comp.os.linux. V Avstraliji poskusite aus.computers.linux. Na Hrvaškem obstaja skupina hr.comp.linux. V Italiji, it.comp.linux.

2.5 Kateri drugi spisku PZV so še na voljo za Linux?

Obstaja precej spiskov pogosto zastavljenih vprašanj o različnih posebnih temah, povezanih z Linuxom. Nekateri od njih so:

2.6 Kako dobim stvari za Linux po FTP-ju?

Obstajajo trije glavni arhivi za Linux:

Najboljše mesto za nabavo jedra sistema Linux je ftp://ftp.kernel.org/pub/linux/kernel/. Linus Torvalds odloži večino zadnjih verzij jedra prav na to mesto.

Distribucija Debian je dostopna na naslovu ftp://ftp.debian.org/pub/debian/, distribucija Red Hat na ftp://ftp.redhat.com/, distribucija Linux Slackware pa na ftp://ftp.cdrom.com/.

Distribucija Small Linux, ki jo lahko poganjate v 2 MB RAM, je dostopna prek http://smalllinux.netpedia.net/.

Vsebina teh mest se zrcali (prepiše, približno enkrat dnevno) na veliko drugih mest. Prosim, uporabite mesto, ki vam je najbližje - datoteke boste prenesli hitreje in manj obremenili omrežje.

Vsa zrcala ne zrcalijo vseh izvornih mest. Nekatera zrcala imajo lahko tudi datoteke, ki sicer niso dostopne na izvornih treh mestih.

2.7 Nimam dostopa do FTP-ja. Kje lahko dobim Linux?

Najlažje je verjetno poiskati prijateljico z dostopom do FTP-ja. Če je v vaši bližini kakšna uporabniška skupina Linuxa, vam bodo morda oni pomagali. V Sloveniji lahko pišete na <lugos@lugos.si>.

Če imate zelo hitro e-poštno povezavo, lahko poskusite strežnike FTP-po-pošti (FTP-by-mail) na naslovih <ftpmail@ftp.sunet.se>, <ftpmail@garbo.uwasa.fi> ali <ftpmail@ftp.uni-stuttgart.de>.

Linux lahko dobite tudi po običajni pošti ali kar v vaši priljubljeni prodajalni na CD-ROM-u. Datoteki ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/Installation-HOWTO in ( prevod) ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/Distribution-HOWTO vsebujeta podatke o teh distribucijah.

2.8 Nimam dostopa do Useneta. Kje lahko dobim informacije?

Po e-pošti lahko dobite povzetek skupine comp.os.linux.announce. Pošljite besedo "subscribe" (brez narekovajev) v telesu sporočila na naslov <linux-announce-REQUEST@news-digests.mit.edu>. Naročilo tega elektronskega spiska je dobra ideja, saj prenaša pomembne informacije in dokumentacijo o Linuxu.

Prosim, uporabljajte naslove tipa *-request za vaše prijave in odjave; pošta na druge naslove bo po nepotrebnem smetila novičarsko skupino!

2.9 Katere poštne liste obstajajo?

Razvijalci Linuxa trenutno uporabljajo predvsem strežnik Majordomo na <majordomo@vger.rutgers.edu>. Pošljite sporočilo z besedo ,,lists`` (brez narekovajev) v telesu sporočila in dobili boste seznam vseh tamkajšnjih poštnih list. Če potrebujete pomoč pri prijavi ali odjavi, pošljite besedo ,,help``.

Prosim, ne pošiljajte na te liste stvari, ki tja ne sodijo! Večino teh list uporabljajo razvijalci Linuxa za pogovore o tehničnih vprašanjih in nadaljnjem razvoju. Te liste niso namenjene vprašanjem novincev, oglasom ali javnim objavam, ki niso neposredno povezane s tematiko liste. Javnim objavam je mesto na comp.os.linux.announce. Gre za skupno spletno politiko. Če ne boste upoštevali tega napotka, vas bodo zelo verjetno nadrli in zatrli.

Obstaja sicer poštna lista linux-newbie, kjer ,,nobeno vprašanje ni preneumno``, a jo žal spremlja premalo izkušenih uporabnikov, tako da ima bolj majhen promet.

Obstaja mnogo različnih poštnih list o Linuxu, ki jih najdete na http://www.onelist.com/. Pojdite na stran s kategorijami in izberite ,,Linux``.

V Sloveniji deluje šest poštnih list Društva uporabnikov Linuxa LUGOS:

Na njih se prijavite tako, da pošljete pošto na naslov <majordomo@lugos.si>. Predmet tega sporočila ni pomemben, v telo sporočila pa napišite npr.: 

subscribe lugos-list

Več informacij izveste na naslovu http://www.lugos.si/delo/mailinglista.html.

2.10 Kje so razložena pravna vprašanja o Linuxu?

Na poštni listi linux-legal, seveda. Nanjo in še na mnoge druge liste o Linuxu se lahko prijavite tako, da za začetek pošljete sporočilo z besedo ,,help`` na majordomo@vger.rutgers.edu.

2.11 Ali se novičarske skupine kje arhivirajo?

Novičarske skupine Useneta o Linuxu se arhivirajo na spletnih straneh http://www.dejanews.com/ in http://altavista.digital.com/.

Arhiv http://www.reference.com/ do nadaljnega ni dostopen, domnevno zaradi pomanjkanja podpore.

Arhiv skupine comp.os.linux.announce je na ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/linux-announce.archive. Zrcali se iz ftp://src.doc.ic.ac.uk/usenet, ki arhivira tudi comp.os.linux, comp.os.linux.development.apps in comp.os.linux.development.system.

Na svetovnem spletu je ,,lahko dostopen`` arhiv skupine comp.os.linux.announce na naslovu http://www.leo.org/archiv/unix/linux/. Podpira tudi iskanje in brkljanje.

Liste društva LUGOS se arhivirajo na http://www.mail-archive.com/.

2.12 Kje lahko izvem kaj o Linuxu in problemu leta 2000?

Ljudje s projekta Debian/GNU Linux imajo izjavo o tem na svoji spletni strani http://www.debian.org/.

Linux v bistvu uporablja knjižnice, ki shranjujejo datume kot 32-bitna cela števila, ki štejejo sekunde od leta 1970. Ta števec se ne bo obrnil do leta 2038, do takrat pa bodo (upajmo) programerji knjižnic nadgradili sistemsko programje, da bo shranjevalo datume v 64-bitna cela števila.

To seveda ne pomeni, da aplikacije niso dovzetne na problem leta 2000, če uporabljajo nestandardne knjižnične rutine.

Ustanova Free Software Foundation vzdržuje spletno stran, posvečeno problemom leta 2000 (Y2K) v GNU-jevskem programju. Najdete jo na http://www.fsf.org/software/year2000.html.

Za splošne pogovore o problemih leta 2000 obstaja tudi novičarska skupina Useneta comp.software.year-2000.

2.13 Kje lahko izvem več o temah, povezanih z varnostjo?

Oglejte si spletno stran http://www.rootshell.com/, ki ponuja informacije o varnostnih težavah in programski opremi za njihovo odpravljanje.

Naprej Nazaj Kazalo