Naprej Nazaj Vsebina

8. Po vašem prvem zagonu

Zdaj bi morali gledati pozornik novega Linuxa, ki se je pravkar zagnal z vašega trdega diska. Čestitamo!

8.1 Začetek sistemske administracije

Odvisno od poteka namestitvene faze, morate morda na tej stopnji ustvariti račune uporabnikov, spremeniti ime vašega računalnika (angl. hostname), ali (re)konfigurirati grafični sistem X. Obstaja še veliko več stvari, ki jih lahko nastavitev in spremenite po meri, vključno z napravami za rezervne kopije, povezavami SLIP/PPP do vašega ponudnika internetnih storitev, itd.

Pomaga vam lahko dobra knjiga o administraciji sistemov Unix. (Predlagam Essential Systems Administration založbe O'Reilly and Associates.) Te stvari boste spoznali, ko bo mineval čas. Za druge nastavitvene opravke bi morali prebrati različne druge spise Linux HOWTO, kot na primer NET-3-HOWTO in Printing-HOWTO.

8.2 Nastavitev LILO po meri

LILO je zagonski nalagalnik, ki ga lahko uporabite za izbiro operacijskega sistema ob času zagona: Linux, MS-DOS ali kak drug OS. Verjetno je vaša distribucija samodejno nastavila LILO za vas že med fazo namestitve (to je nekaj, kar bi morali že storiti, razen, če uporabljate OS/2). Če je tako, lahko preskočite ostanek tega razdelka.

Če namestite LILO kot primarni zagonski nalagalnik, bo urejal prvo stopnjo zaganjalnega procesa za vse operacijske sisteme na vašem pogonu. To deluje v redu, če je MS-DOS edini drugi nameščeni operacijski sistem. Vendar, lahko poganjate OS/2, ki ima lasten nalagalnik imenovan Boot Manager. V tem primeru boste želeli, da bo primarni zagonski nalagalnik OS/2-jev Boot Manager, in uporabili LILO le za zagon Linuxa (kot sekundarni zagonski nalagalnik).

Pomemben kavelj za ljudi, ki uporabljajo sisteme s krmilniki EIDE: zaradi omejitev BIOS-a morajo zagonski sektorji kateregakoli operacijskega sistema ležati na enem od prvih dveh fizičnih diskov. Sicer bo LILO obvisel takoj po izpisu ,,LI``, ne glede na to, s kje ga boste pognali.

Če morate ročno nastaviti LILO, bo to vključevalo spreminjanje datoteke /etc/lilo.conf. Spodaj vam predstavljamo primer nastavitvene datoteke za LILO, kjer je korenska particija Linuxa na /dev/hda2, in MS-DOS nameščen na /dev/hdb1 (na drugem trdem pogonu).

# LILO naj se namesti na /dev/hda kot primarni zagonski nalagalnik.
boot = /dev/hda
# Zagonska slika za namestitev; verjetno ne smete spreminjati tega.
install = /boot/boot.b

# Kitica za zagon Linuxa.
image = /vmlinuz       # Jedro je v datoteki /vmlinuz.
  label = linux        # Naj mu bo ime "linux".
  root = /dev/hda2     # Korenski datotečni sistem bo na /dev/hda2.
  vga = ask            # Pozornik za način VGA.
  append = "aha152x=0x340,11,7,1"  # Dodaj to med zagonske izbire
                                   # za odkritje krmilnika SCSI.

# Kitica za zagon MS-DOS.
other = /dev/hdb1      # To je particija MS-DOS.
  label = msdos        # Imenuje naj se "msdos".
  table = /dev/hdb     # Particijska tabela drugega pogona.

Ko ste enkrat popravili datoteko /etc/lilo.conf, poženite /sbin/lilo kot root. To bo namestilo LILO na vaš pogon. Pazite, da boste še enkrat pognali /sbin/lilo po vsakem prevajanju jedra, da boste pravilno usmerili zagonski nalagalnik na sliko novega jedra (nekaj, zaradi česar si trenutno še ne belite glave, a vseeno imejte na umu).

Poglejte kako uporabljamo izbiro append v datoteki /etc/lilo.conf, da nastavimo zaganjalne parametre, kot smo to storili pri zagonu zagonske diskete.

Zdaj lahko ponovno zaženete vaš sistem s trdega diska. Privzeto bo nalagalnik LILO pognal prvi operacijski sistem, ki je naveden v konfiguracijski datoteki, kar je v tem primeru Linux. Če želite dobiti zagonski menu in izbrati drug operacijski sistem, ob zagonu držite Shift ali Ctrl; videli boste pozornik kot je

Boot:
Tukaj vstavite ime operacijskega sistema, ki ga želite zagnati (če mu le ustreza vrstica label v konfiguracijski datoteki; v tem primeru linux ali msdos), ali pritisnete tipko Tab za seznam.

Zdaj denimo, da želite pognati LILO kot sekundarni zagonski nalagalnik; če želite zaganjati Linux z OS/2-jevim nalagalnikom Boot Manager, na primer. Če želite zagnati particijo Linuxa z OS/2 Boot Manager, morate, žal, ustvariti particijo z OS/2-jevim orodjem FDISK (ne z Linuxovim), in jo formatirati kot FAT ali HPFS, da OS/2 sliši za njo. (To je IBM, za vas.)

Če naj LILO zaganja Linux pod nalagalnikom OS/2 Boot Manager, morate le namestiti LILO na vaš korenski datotečni sistem Linuxa (v zgornjem primeru, /dev/hda2). V tem primeru bo konfiguracijska datoteka za LILO izgledala podobno:

boot = /dev/hda2
install = /boot/boot.b
compact

image = /vmlinuz
  label = linux
  root = /dev/hda2
  vga = ask

Opazite spremembo vrstice boot. Ko boste pognali /sbin/lilo, boste lahko dodali particijo Linuxa v Boot Manager. Ta mehanizem bo deloval tudi za zagonske nalagalnike drugih operacijskih sistemov.


Naprej Nazaj Vsebina