- večopravilni: več programov teče naenkrat.
- večuporabniški: več ljudi lahko hkrati dela na istem
računalniku (in nobenih omejitev na dva uporabnika!)
- večarhitekturni: teče na več različnih mikroprocesorjih, ne le
na Intelovih.
- večprocesorski: podpora za SMP obstaja za procesorje Intel
in SPARC (za ostale pa je v delu), Linux pa uporabljajo tudi
v več ohlapno povezanih večprocesorskih aplikacijah, med
njimi sistemi Beowulf (glejte
http://cesdis.gsfc.nasa.gov/linux-web/beowulf/beowulf.html)
in Fujitsujev superračunalnik AP1000+ s procesorji SPARC.
- teče v zaščitenem načinu na 80386.
- vsebuje zaščito pomnilnika med procesi, tako da en sam
program ne more ogroziti stabilnosti celotnega sistema.
- nalaganje programov na zahtevo: Linux prebere z diska v
pomnilnik samo tiste dele programa, ki se jih dejansko
potrebuje.
- deljene pomnilniške strani. Več programov lahko bere iz istega
pomnilnika, in šele ko program poskusi pisati v pomnilnik, Linux
stran (blok 4KB) pomnilnika prepiše nekam drugam. Ta način prinese
dve prednosti: višjo hitrost in manjšo porabo pomnilnika.
- virtualni pomnilnik s shranjevanjem na disk po eno stran
naenkrat (paging) namesto shranjevanja pomnilniške slike celotnega
procesa (swapping); na ločeno particijo ali pa v datoteko, ali pa
na obe. Izmenjalni prostor na disku (ki se iz zgodovinskih razlogov
še vedno imenuje swap) je možno dodati tudi med delom. V celoti
more Linux uporabiti 16 področij za swap po 128 MB vsako, skupaj 2
GB. Če je potrebno, se more ta omejitev popraviti s spremembo nekaj
vrstic v izvorni kodi jedra.
- skupni pomnilniški fond za uporabniške programe in diskovni
medpomnilnik, tako da se lahko ves prosti pomnilnik uporablja za
predhranjenje vsebine diska; po potrebi, ko programi zahtevajo več
pomnilnika, pa se ta dinamično prilagodi.
- dinamično povezane deljene knjižnice (DLL), in seveda tudi
statične knjižnice
- izpis vsebine pomnilnika (core dump) ob nepravilnem zaključku
programa, kar dovoljuje analizo z iskalnikom napak ne le med tekom
programa, ampak tudi potem, ko se je zrušil.
- večinoma združljiv na ravni izvorne kode s standardi POSIX,
Sustem V in BSD.
- prek modula za emulacijo iBCS2 večinoma združljiv na
binarni ravni s SCO, SVR3 in SVR4.
- vsa izvorna koda je dostopna, vključujoč celotno jedro,
gonilnike, razvojna orodja in uporabniške programe; vse se sme tudi
prosto razširjati. Kopica komercialnih programov, za katere izvorna
koda ni na voljo je bila prirejenih za Linux; vse, kar pa je bilo
prosto, vključno s celotnim osnovnim operacijskim sistemom, pa
ostaja prosto.
- nadzor nad opravili po POSIX.
- psevdoterminali (pty).
- emulacija numeričnega koprocesorja 387 v jedru, tako da ni
potrebe, da bi programi izvajali svojo emulacijo. Vsak računalnik,
na katerem teče Linux, s stališča programerja izgleda, kot bi imel
vgrajen numerični koprocesor. Če ima računalnik v resnici
koprocesor, bo Linux seveda uporabil tega namesto emulacije, in
jedro lahko tudi prevedete brez numerične emulacije, s čimer
prihranite nekaj malega pomnilnika.
- podpira mnoge neangleške ali posebne tipkovnice, enostavno
pa je tudi dodati podporo za nove.
- več virtualnih konzol: več (do 64) neodvisnih prijav prek
konzole, med katerimi lahko preklapljate s kombinacijo tipk
(neodvisno od strojne opreme za prikaz).
- podpira več datotečnih sistemov, med njimi minix, Xenix, vse
pogoste datotečne sisteme System V; ima sodoben lastni
datotečni sistem, ki omogoča do 4 TB prostora in 255 znakov
dolga imena datotek.
- transparenten dostop do particij MS-DOS (in particij FAT na
OS/2) prek posebnega datotečnega sistema: ne potrebujete
nobenih posebnih ukazov za uporabo particije MS-DOS, saj se
kaže kot povsem običajni datotečni sistem Unix (razen čudnih
omejitev glede dolžine imen, zaščite ipd.) Za stisnjene
particije pod MS-DOS 6 je zaenkrat potrebno uporabiti popravek
(dmsdosfs). Podpora za VFAT (Windows NT, Windows 95) je na
voljo v Linuxu 2.0.
- posebni datotečni sistem, UMSDOS, omogoča, da Linux
namestimo na datotečnem sistemu MS-DOS.
- podpora za branje datotečnega sistema HPFS-2 pod OS/2 2.1.
- podpora za HFS (Macintosh) je na razpolago kot ločen modul.
- datotečni sistem CD-ROM bere vse standardne zapise CD-ROM.
- podpora za omrežje TCP/IP, vključujoč ftp, telnet, NFS itd.
- strežnik za Appletalk.
- strežnik in odjemnik za NetWare
- strežnik in odjemnik za Lan Manager in Windows (SMB)
- podpora za mnoge omrežne protokole: osnovni protokoli v
zadnji razvojni izdaji vključujejo TCP, IPv4, IPv6, AX.25,
X.25, IPX, DDP (Appletalk), NetBEUI, Netrom, in druge.
Stabilna izdaja trenutno vključuje podporo za TCP, IPv4,
IPX, DDP in AX.25.