Naprej Nazaj Vsebina

2. Primerjava Linuxa z drugimi operacijskimi sistemi

2.1 Splošna primerjava

Najboljše mesto, da poizveste o tem, je v spisih, kot so ,,Linux Info Sheet``, ,,Linux Meta FAQ`` in ,,Linux FAQ`` (glejte podrazdelek ,,Dokumentacija za Linux``). Glavni razlogi, zaradi katerih bi oseba s prizadetim vidom uporabljala Linux, vključujejo njegovo vgrajeno omreženost, ki daje poln dostop do Interneta. V splošnem uporabnike privlači vključeno popolno razvojno okolje. Za razliko od drugih sodobnih okolij z grafičnim uporabniškim vmesnikom (GUI), je grafični vmesnik za Linux (X Windows) jasno ločen od spodaj tekočega okolja, in obstaja popoln nabor sodobnih programov, kot so spletni brskalniki in programje za faksiranje, ki delujejo neposredno v ne-grafičnem okolju. To omogoča alternativne poti dostopa do funkcionalnosti sistema; Emacspeak je dober primer.

Za druge uporabnike je primerjava verjetno manj ugodna in manj jasna. Ljudje z zelo specifičnimi in kompleksnimi potrebami bodo ugotovili, da vključen popoln razvojni sistem omogoča primerno prirejene rešitve. Vendar večina programja, ki obstaja na drugih sistemih, šele začenja postajati dostopna. Razvoj pa le poteka skoraj v vseh smereh.

2.2 Dostopnost prilagoditvene tehnologije

Skoraj ničesar ni komercialno dostopnega, kar bi bilo specifično Linuxu. Obstaja omembe vredna količina prostega programja, ki bo v pomoč pri prilagoditvi, na primer, prosti sintetizator govora in nekatero prosto programje za kontrolo zvokov. Obstaja tudi veliko število prostih paketov, ki poskrbijo za dobro podporo za določene terminale za Brailleovo pisavo, na primer.

2.3 Inherentna uporabnost

Linux ima veliko prednost pred Windows, ker je večina njegovega programja usmerjena na ukazno vrstico. Zdaj se to spreminja in skoraj vse je dostopno z grafičnim vmesnikom. Vendar, ker je to v osnovi operacijski sistem za programerje, se programi za ukazno vrstico še pišejo in pokrivajo skoraj vsa nova zanimiva področja. Za fizično prizadete to pomeni, da je lahko zgraditi posebne programe, ki ustrezajo njihovim potrebam. Za osebe s prizadetim vidom, naj bi to naredilo uporabo sintetizatorja zvoka ali Brailleov terminal lahek in uporaben v bližnji prihodnosti.

Sistem več navideznih konzol omogoča slepi osebi delo z večopravilnim operacijskim sistemom neposredno prek Brailleove pisave.

Okenski sistem, ki ga uporablja Linux (X11) pride z veliko programskimi orodji, in bi moral biti prilagodljiv. Vendar so bili v praksi dostopni prilagoditveni programi do zdaj bolj primitivni kot tisti za Macintosh ali Windows. So pa popolnoma zastonj (za razliko od stotine angleških funtov) in kvaliteta se vsekakor izboljšuje.

V principu bi moralo biti mogoče sestaviti popoln, uporaben sistem Linux za nevidečo osebo za približno $500 (poceni PC + zvočna kartica). To se primerja z več tisoč dolarji za druge operacijske sisteme (programje za branje zaslona / strojna oprema za sintezo govora). To moram še videti. Dvomim, da bi to delovalo v praksi, saj programski sintetizatorji zvoka, dostopni za Linux, še niso dovolj dobri. Za fizično prizadeto osebo, je omejitev še vedno strošek strojne opreme za vnos.


Naprej Nazaj Vsebina