Preberite priročnike ali dobro knjigo o Unixu, programski priročniki (napišite
man man
) so navadno dober vir referenčnih informacij za uporabo določenega
ukaza ali funkcije.
Obstaja tudi veliko dokumentacije, ki je pogosto bolj uporabna kot učbenik,
v formatu GNU Info. Poženite Emacs in napišite C-h i
, ali napišite
info info
,
če nimate ali ne marate Emacsa. Bodite pozorni na dejstvo, da Emacsova točka
libc
morda ne opisuje povsem natančno najnovejše knjižnice
libc
ali GNU glibc2
za Linux. Toda projekt GNU in LDP
vedno iščeta prostovoljce za nadgradnjo njihove knjižnične dokumentacije.
Kakorkoli že, obstoječa dokumentacija za Texinfo in strani priročnika razdelkov 2 in 3 bi morali ponujati dovolj podatkov za začetek.
Kot pri vsem prostem programju je najboljši učbenik sama izvorna koda.
Zadnja izdaja Linuxovih priročnih strani in zbirka uporabne dokumentacije
v formatu GNU Info je poleg različnih ostalih informacij, povezanih
s programiranjem Linuxa, dostopna na
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/man-pages/
.
Glejte ELF-HOWTO
, ki ga je napisal Daniel Barlow -- pozor,
to ni datoteka move-to-elf
, ki je navodilo za ročno nadgradnjo
na format ELF.
Linux ima dva različna formata za izvedljive datoteke, objektne datoteke in knjižnice objektne kode. Novejši format se imenuje ,,ELF``, starejši je znan kot ,,a.out``. Format ELF ima veliko prednosti, vključno z boljšo podporo deljenim knjižnicam in dinamičnem povezovanju.
Oba formata, a.out in ELF, lahko sobivata na posameznem sistemu. Vendar uporabljata različne deljene C-jevske knjižnice, ki jih morate torej namestiti v dveh različnih izvodih.
Če želite izvedeti ali lahko vaš sistem poganja programe tipa ELF, poglejte,
če obstaja datoteka /lib/libc.so.5
. Če obstaja, imate verjetno
knjižnice ELF. Če želite izvedeti ali
vaša inštalacija je tipa ELF, izberite reprezentativen program, kot ls
, in
poženite na njem file
:
chiark:~> file /bin/ls
/bin/ls: Linux/i386 impure executable (OMAGIC) - stripped
valour:~> file /bin/ls
/bin/ls: ELF 32-bit LSB executable, Intel 80386, version 1, stripped
Obstaja popravek s katerim pripravite jedra 1.2.x, da se prevedejo z ELF-ovimi
prevajalniki in delajo ELF-ovske posmrtne ostanke. Najdete ga na
ftp://tsx-11.mit.edu/pub/packages/GCC/
.
Za izvajanje ELF-ovskih binarnih datotek ne potrebujete nobenega popravka.
Jedra 1.3.x in poznejša sploh ne potrebujejo popravkov.
.gz
? In .tgz
? In ... ?
Datoteke .gz
(in .z
) so bile komprimirane z GNU-jevskim
gzip
-om. Razširite jih z uporabo gunzip
(ki je le
simbolična povezava na gzip
, priložen poleg večine namestitev
Linuxa).
Datoteke .taz
, .tar.Z
in .tz
so narejene
s programom za arhiviranje v Unixu tar
in potem stisnjene s compress
, standardnim tovrstnim programom
za Unix.
Datoteke .tgz
(ali .tpz
) so komprimirane z gzip
-om.
Datoteka .lsm
je vnos, ki ga razume Linux Software Map (LSM), v obliki
kratke tekstovne datoteke. Podrobnosti o LSM in sam zemljevid LSM sta dostopna
na
ftp://metalab.unc.edu/docs/
.
Datoteka .deb
je binarni paket distribucije Debian GNU/Linux.
Z njo upravljate s pomočjo orodij dpkg
in dpkg-deb
(dostopni sta na debianskih sistemih in z mesta
ftp://ftp.debian.org/
).
Datoteka .rpm
je paket distribucije Red Hat. Najdete jih na
ftp://ftp.redhat.com
.
Datoteka .bz2
je komprimirana z novejšim programom bzip
.
Ukaz file
vam pogosto pove pravilen tip datoteke.
Če se vam gzip
pritožuje, da ne zna odpreti gzipane datoteke,
ste jo verjetno po pomoti prenesli v načinu ASCII. Večino stvari morate
prenesti v binarnem načinu -- preden na FTP-ju uporabite ukaz get
,
s katerim prenesete datoteko, uporabite binary
, ki pove, da
prenašate binarne datoteke.
Navidezni datotečni sistem (Virtual File System). To je abstraktni nivo med uporabnikom in pravim datotečnim sistemom kot npr. ext2, minix in msdos. Njegovo delo je, med drugim, izprazniti bralni pomnilnik, ko v disketni enoti zazna spremembo diskete:
VFS: Disk change detected on device 2/0
,,BogoMips`` je skrajšava za ,,Bogus MIPS``, MIPS pa je kratica, ki (odvisno od tega, koga vprašate) pomeni ,,milijon ukazov na sekundo`` (Millions of Instructions per Second) ali pa ,,nepomembna indikacija procesorjeve hitrosti`` (Meaningless Indication of Processor Speed).
Število, ki se izpiše ob zagonu računalnika, je rezultat časovnega umerjanja jedra, ki se uporablja pri nekaterih gonilnikih za zelo kratke časovne zanke.
Zelo približno velja med BogoMipsi in MHz takšna korespondenca:
386SX frekvenca * 0.14 386DX frekvenca * 0.18 486Cyrix/IBM frekvenca * 0.33 486SX/DX/DX2 frekvenca * 0.50 586 frekvenca * 0.39
Če je število, ki ga vidite, divje nižje od zgornjih, imate morda izklopljeno stikalo Turbo ali napačno nastavljeno hitrost CPU ali nekakšno predpomnilniško težavo (kot je opisana v razdelku ,,Ko dodam pomnilnik, se sistem neznansko upočasni.``).
Če vas zanimajo vrednosti BogoMips, ki so jih ljudje izmerili z drugimi,
redkejšimi, čipi, glejte BogoMips Mini-HOWTO na mestu
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/howto/mini/BogoMips/
.
Linux Journal je mesečnik (natisnjen na papirju), ki jo lahko kupite v
nekaterih trafikah in z naročnino po pošti po celem svetu. Podrobnosti zvete
na <linux@ssc.com
>. Njihov URL
je
http://www.ssc.com/
.
Seznam periodičnih publikacij ali redno vzdrževanih spletnih strani, posvečenih Linuxu, zadnje čase dobiva veliko dodatkov.
http://www.linuxgazette.com
http://www.lwn.net
http://www.slashdot.org
http://www.freshmeat.org
[Jim Dennis, Robert Kiesling]
Linux je prosto dostopen in nikomur se ni treba registrirati v centralnem uradu, zato je to težko izvedeti. Veliko podjetij se dandanes preživlja izključno s prodajo in podporo Linuxa. Novičarske skupine o Linuxu so med najbolj branimi na Usenetu. Težko je postreči s točnimi podatki, a število uporabnikov gre verjetno v milijone.
Vendar se ljudje lahko registrirajo kot uporabniki Linuxa v okviru projekta Linux Counter (števec Linuxov), ki obstaja od leta 1993. Avgusta 1998 so v okviru tega projekta prešteli več kot 70.000 uporabnikov.
Obiščite spletno stran na
http://counter.li.org/
in izpolnite prijavni obrazec. Če ne želite uporabljati spleta,
pošljite e-sporočilo na <counter@counter.li.org
> z enim od naslednjih predmetov:
,,I use Linux at home
`` (,,Doma uporabljam Linux``) ali
,,I use Linux at work
`` (,,Na delovnem mestu uporabljam Linux``).
Trenutno stanje števca se mesečno objavlja
v
news:comp.os.linux.misc
in je vedno
dostopno na spletni strani.
[Harald Tveit Alvestrand]
Rezultate objavlja na
ftp://aun.uninett.no/pub/misc/linux-counter/
in na zgoraj omenjeni spletni strani.
Línuks, pa če si anglosaksonci polomijo jezike (opomba prevajalca: tukaj se prevod rahlo razlikuje od angleškega izvirnika).
Če želite, lahko slišite Linusa, kako ga izgovarja. Poslušajte datoteki
english.au
ali
swedish.au
z mesta
ftp://ftp.funet.fi/pub/Linux/PEOPLE/Linus/SillySounds/
.
Če imate zvočno kartico ali avdio gonilnik za PC-jev zvočnik, ga lahko slišite,
če napišete
$ cat english.au >/dev/audio
Razlika pri obeh datotekah ni v izgovarjavi besede ,,Linux`` ampak v jeziku, v katerem vas Linus pozdravi. V angleščini reče (zapisano fonetsko) takole: ,,Helou, dis is Linus Toorvalds ent aj pronauns Línuks es Línuks``, v švedščini pa: ,,Hejt, her Linus Toorvalds ueja utala Línuks Línuks``.
Q.E.D.