Na standardni slovenski (in tudi na ameriški) tipkovnici lahko uporabite
kombinacijo Shift+PgUp
ali PgDn
(uporabiti morate sive tipke, ne tistih
na numerični tipkovnici). Pri ostalih tipkovnicah glejte preslikave v datoteki
/usr/lib/keytables
; funkciji ScrollUp
in ScrollDown
lahko obesite na poljubno
tipkovno kombinacijo -- lahko jih, npr., preslikate na tipke, ki jih premore
84-tipkovna tipkovnica za AT.
Program screen
,
http://vector.co.jp/vpack/browse/person/an010455.html
vam priskrbi vmesni pomnilnik z zgodovino zaslona, po kateri lahko
iščete ključne besede, in možnost izdelave ,posnetkov` tekstovnih
zaslonov.
Velikosti pomika nazaj ne morete poljubno nastaviti, saj je izveden s pomočjo
video pomnilnika, ki shranjuje pretekli tekst. Lahko pa dosežete večji spomin
pomika na vsakem navideznem zaslonu (virtual console) tako, da zmanjšate skupno
število navideznih zaslonov -- glejte datoteko linux/tty.h
.
V tekstovnem načinu pritiskajte za preklop med zasloni od tty1
do tty12
kombinacije od Alt-F1
do Alt-F12
. AltGr-F1
preklopi na tty13
itd. Če želite
preklopiti zaslon pod okoljem X windows, morate pritisniti Ctrl-Alt-F1
itd.;
Alt-F7
ali podobno, za preklop nazaj v grafični način.
Če želite uporabljati navidezni zaslon pri navadni prijavi v sistem, mora
biti naveden v datoteki /etc/inittab
, ki ureja kateri terminali
in navidezni zasloni imajo prijavne pozivnike. Sistem X potrebuje za
zagon vsaj en prost navidezni zaslon.
Spremenite tekoči imenik v /usr/lib/zoneinfo
; nabavite
paket timezone
, če nimate tega imenika. Izvorna koda je
dostopna v imeniku
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/admin/time/
.
Potem napravite simbolično povezavo z imenom localtime
, ki kaže na eno
od datotek v tem imeniku (ali v podimenikih), in še eno simbolično povezavo
imenovano posixrules
, ki kaže na localtime
. Primer:
$ ln -sf Europe/Ljubljana localtime
$ ln -sf localtime posixrules
$ ln -sf localtime posixtime
Učinek bo takojšen -- poskusite date
(1).
Stran referenčnega priročnika o tzset
opisuje nastavitev
časovne zone. Nekateri programi prepoznajo okoljsko spremenljivko
TZ
, a to ni v skladu s POSIX-om.
Prepričajte se tudi, da je vaša Linuxova jedrna ura nastavljena na pravilen
univerzalni čas GMT -- napišite date -u
in preverite, če je izpisan pravilen
univerzalni čas. (Glejte tudi
,,Moja ura kaže zelo napačen čas``.)
Napišite:
$ uname -a
Z uporabo ukaza ulimit
v ukazni lupini bash
,
ukaza limit
v tcsh
, ali rlimit
v ksh
.
Glejte ustrezne strani referenčnega priročnika (man
) za podrobnosti.
Ta nastavitev se tiče vseh programov, ki jih poženete s te ukazne školjke (neposredno ali posredno), ne celotnega sistema.
Če želite privzeti vključitev ali izključitev izpisa posmrtnih ostankov
vseh procesov, lahko spremenite ustrezno nastavitev v datoteki linux/sched.h
-- glejte definicijo INIT_TASK
, poglejte tudi v
linux/resource.h
.
Glejte prevod spisa
Kernel-HOWTO
ali
datoteko README
, ki je priložena izdajam jedra
na
ftp://ftp.cs.helsinki.fi/pub/Software/Linux/Kernel/
in na zrcalnih mestih. (Vprašanje
,,Kako dobim stvari za Linux po FTP-ju?``.) Morda
imate na sistemu že nameščeno kakšno verzijo izvorne kode jedra.
Vendar je ta verzija najbrž rahlo zastarela, če ste jo dobili kot
del standardnih distribucij Linuxa (to sploh ni težava, če želite
vaše jedro le še enkrat prevesti z novimi
nastavitvami, a je težava, če ga morate nadgraditi).
Pri novejših jedrih lahko (in morate) z ukazom make
narediti
vse naslednje tarče. Spomnite se, da lahko z enim samim klicem
ukaza make
določite tudi več tarč.
# make clean dep install modules modules_install
Spomnite se tudi osvežiti modulske odvisnosti.
# depmod -a
Ne pozabite, da morate po kopiranju novega jedra v vašo korensko particijo
pognati lilo
, če hočete pozneje z njim zaganjati računalnik -- novejše različice
jedra imajo v ta namen posebno tarčo ,,zlilo
`` v datoteki Makefile
; poskusite
make zlilo
.
Jedra z lihimi srednjimi številkami (minor version) verzij (npr. 1.1.*,
1.3.*) so preizkusne izdaje jeder; stabilna jedra imajo sode srednje številke
(1.0.*, 1.2.*). Če želite preskušati razvojna jedra, se boste verjetno prijavili
na poštno listo linux-kernel
, glejte razdelek
,,Katere poštne liste obstajajo?``.
Da, toda hkrati ne boste mogli uporabljati dveh običajnih priključkov, ki si delita prekinitev (brez nekaj trikov). To je omejitev arhitekture vodila ISA.
Glejte Serial-HOWTO
za informacije o morebitnih rešitvah in ovinkih okoli
tega problema.
Naredite na njej datotečni sistem z imeniki bin
, etc
, lib
in dev
-- skratka
vse, kar potrebujete. Namestite na njo jedro in uredite, da bo LILO zagnal
sistem z diskete (glejte dokumentacijo, priloženo programu LILO, v datoteki
lilo.u.*.ps
).
Če gradite jedro (ali naročite programu LILO naj naroči jedru) s pomnilniškim diskom enake velikosti kot disketa, se bo pomnilniški disk ob zagonu naložil in namestil kot korenski disk, namesto diskete.
Glejte datoteko Bootdisk-HOWTO
.
Za novejša jedra vzemite paket kbd
s
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/Keyboards/kbd-0.90.tar.gz
.
Prepričajte se, da imate ustrezno različico; uporabljati morate pravo preslikavanje
tipkovnice za svoje jedro.
Pri starejših jedrih morate v imeniku /usr/src/linux
popraviti glavno datoteko
Makefile
za prevajanje jedra.
Več uporabnih podatkov boste našli v delih Slovenian HOWTO Primoža Peterlina
na naslovu
http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/Slovenian-HOWTO.l1.html
in The Linux keystroke and console HOWTO Andriesa Brouwerja na naslovu
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/
.
NumLock
privzeto vključen?
Uporabite, na primer, program setleds
(v vaših prijavnih skriptah /etc/rc.local
ali /etc/rc.d/*
):
for t in 1 2 3 4 5 6 7 8
do
setleds +num < /dev/tty$t > /dev/null
done
setleds
je del paketa kbd
(glejte razdelek
,,Kako preslikam svojo tipkovnico v slovensko, angleško, francosko itd.?``.
Ali pa popravite vaše jedro. Urediti morate tako, da bo izraz
KBD_DEFLEDS
ob prevajanju drivers/char/keyboard.c
definiran kot (1 << VC_NUMLOCK)
.
Naslednja skripta ukazne lupine bi morala delovati za konzole VGA:
for tty in 1 2 4 5 6 7 8; do
setterm -fore yellow -bold on -back blue -store > /dev/tty$n
done
Zamenjajte yellow
in blue
z vašima priljubljenima
barvama, in uporabite /dev/ttyS$n
za serijske terminale.
Če se želite prepričati, da so barve vrnjene v prvotno stanje,
ko se ljudje odjavijo (če so jih spremenili), storite takole,
zamenjajte vse navedbe ,,getty
`` (ali ,,mingetty
``
ali ,,uugetty
`` ali karkoli že) v datoteki /etc/inittab
z navedbami ,,/sbin/mygetty
``.
#!/bin/sh
setterm -fore yellow -bold on -back blue -store > $1
exec /sbin/mingetty $@
[Jim Dennis]
Uporabite več izmenjalnih particij ali datotek -- Linux podpira do 16 izmenjalnih področij, vsako je lahko veliko do 128 Mb.
Zelo stara jedra podpirajo le izmenjalne particije velikosti do 16 Mb.
Linux na strojih z 8 KB stranmi (8 KB paging) kot
Alpha in Sparc64, podpira izmenjalna področja do 512 MB.
Omejitev na 128 MB pride iz enačbe PAGE_SIZE*BITSPERBYTE
le na strojih s 4 KB velikimi stranmi, na strojih z 8 KB velikimi
stranmi pa je ta omejitev 512 MB.
Vse podrobnosti so v datoteki
mm/swapfile.c
.
[Peter Moulder, Gordon Weast]