Naprej Nazaj Vsebina

7. Kako naredim to ali izvem ono?

7.1 Kako se lahko v tekstovnem načinu pomikam nazaj?

Na standardni slovenski (in tudi na ameriški) tipkovnici lahko uporabite kombinacijo Shift+PgUp ali PgDn (uporabiti morate sive tipke, ne tistih na numerični tipkovnici). Pri ostalih tipkovnicah glejte preslikave v datoteki /usr/lib/keytables; funkciji ScrollUp in ScrollDown lahko obesite na poljubno tipkovno kombinacijo -- lahko jih, npr., preslikate na tipke, ki jih premore 84-tipkovna tipkovnica za AT.

Program screen, http://vector.co.jp/vpack/browse/person/an010455.html vam priskrbi vmesni pomnilnik z zgodovino zaslona, po kateri lahko iščete ključne besede, in možnost izdelave ,posnetkov` tekstovnih zaslonov.

Velikosti pomika nazaj ne morete poljubno nastaviti, saj je izveden s pomočjo video pomnilnika, ki shranjuje pretekli tekst. Lahko pa dosežete večji spomin pomika na vsakem navideznem zaslonu (virtual console) tako, da zmanjšate skupno število navideznih zaslonov -- glejte datoteko linux/tty.h.

7.2 Kako lahko prekljapljam med navideznimi zasloni? Kako jih omogočim?

V tekstovnem načinu pritiskajte za preklop med zasloni od tty1 do tty12 kombinacije od Alt-F1 do Alt-F12. AltGr-F1 preklopi na tty13 itd. Če želite preklopiti zaslon pod okoljem X windows, morate pritisniti Ctrl-Alt-F1 itd.; Alt-F7 ali podobno, za preklop nazaj v grafični način.

Če želite uporabljati navidezni zaslon pri navadni prijavi v sistem, mora biti naveden v datoteki /etc/inittab, ki ureja kateri terminali in navidezni zasloni imajo prijavne pozivnike. Sistem X potrebuje za zagon vsaj en prost navidezni zaslon.

7.3 Kako nastavim časovni pas?

Spremenite tekoči imenik v /usr/lib/zoneinfo; nabavite paket timezone, če nimate tega imenika. Izvorna koda je dostopna v imeniku ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/admin/time/.

Potem napravite simbolično povezavo z imenom localtime, ki kaže na eno od datotek v tem imeniku (ali v podimenikih), in še eno simbolično povezavo imenovano posixrules, ki kaže na localtime. Primer:

$ ln -sf Europe/Ljubljana localtime 
$ ln -sf localtime posixrules
$ ln -sf localtime posixtime

Učinek bo takojšen -- poskusite date(1).

Stran referenčnega priročnika o tzset opisuje nastavitev časovne zone. Nekateri programi prepoznajo okoljsko spremenljivko TZ, a to ni v skladu s POSIX-om.

Prepričajte se tudi, da je vaša Linuxova jedrna ura nastavljena na pravilen univerzalni čas GMT -- napišite date -u in preverite, če je izpisan pravilen univerzalni čas. (Glejte tudi ,,Moja ura kaže zelo napačen čas``.)

7.4 Katero različico Linuxa in kakšno ime računalnika uporabljam?

Napišite:

$ uname -a

7.5 Kako vključim ali izključim izmet posmrtnih ostankov programov (core dumps)?

Z uporabo ukaza ulimit v ukazni lupini bash, ukaza limit v tcsh, ali rlimit v ksh. Glejte ustrezne strani referenčnega priročnika (man) za podrobnosti.

Ta nastavitev se tiče vseh programov, ki jih poženete s te ukazne školjke (neposredno ali posredno), ne celotnega sistema.

Če želite privzeti vključitev ali izključitev izpisa posmrtnih ostankov vseh procesov, lahko spremenite ustrezno nastavitev v datoteki linux/sched.h -- glejte definicijo INIT_TASK, poglejte tudi v linux/resource.h.

7.6 Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?

Glejte prevod spisa Kernel-HOWTO ali datoteko README, ki je priložena izdajam jedra na ftp://ftp.cs.helsinki.fi/pub/Software/Linux/Kernel/ in na zrcalnih mestih. (Vprašanje ,,Kako dobim stvari za Linux po FTP-ju?``.) Morda imate na sistemu že nameščeno kakšno verzijo izvorne kode jedra. Vendar je ta verzija najbrž rahlo zastarela, če ste jo dobili kot del standardnih distribucij Linuxa (to sploh ni težava, če želite vaše jedro le še enkrat prevesti z novimi nastavitvami, a je težava, če ga morate nadgraditi).

Pri novejših jedrih lahko (in morate) z ukazom make narediti vse naslednje tarče. Spomnite se, da lahko z enim samim klicem ukaza make določite tudi več tarč.

# make clean dep install modules modules_install

Spomnite se tudi osvežiti modulske odvisnosti.

# depmod -a

Ne pozabite, da morate po kopiranju novega jedra v vašo korensko particijo pognati lilo, če hočete pozneje z njim zaganjati računalnik -- novejše različice jedra imajo v ta namen posebno tarčo ,,zlilo`` v datoteki Makefile; poskusite make zlilo.

Jedra z lihimi srednjimi številkami (minor version) verzij (npr. 1.1.*, 1.3.*) so preizkusne izdaje jeder; stabilna jedra imajo sode srednje številke (1.0.*, 1.2.*). Če želite preskušati razvojna jedra, se boste verjetno prijavili na poštno listo linux-kernel, glejte razdelek ,,Katere poštne liste obstajajo?``.

7.7 Ali lahko z delitvijo prekinitev uporabljam več kot 3 serijske priključke?

Da, toda hkrati ne boste mogli uporabljati dveh običajnih priključkov, ki si delita prekinitev (brez nekaj trikov). To je omejitev arhitekture vodila ISA.

Glejte Serial-HOWTO za informacije o morebitnih rešitvah in ovinkih okoli tega problema.

7.8 Kako naredim zagonsko disketo?

Naredite na njej datotečni sistem z imeniki bin, etc, lib in dev -- skratka vse, kar potrebujete. Namestite na njo jedro in uredite, da bo LILO zagnal sistem z diskete (glejte dokumentacijo, priloženo programu LILO, v datoteki lilo.u.*.ps).

Če gradite jedro (ali naročite programu LILO naj naroči jedru) s pomnilniškim diskom enake velikosti kot disketa, se bo pomnilniški disk ob zagonu naložil in namestil kot korenski disk, namesto diskete.

Glejte datoteko Bootdisk-HOWTO.

7.9 Kako preslikam svojo tipkovnico v slovensko, angleško, francosko itd.?

Za novejša jedra vzemite paket kbd s ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/Keyboards/kbd-0.90.tar.gz. Prepričajte se, da imate ustrezno različico; uporabljati morate pravo preslikavanje tipkovnice za svoje jedro.

Pri starejših jedrih morate v imeniku /usr/src/linux popraviti glavno datoteko Makefile za prevajanje jedra.

Več uporabnih podatkov boste našli v delih Slovenian HOWTO Primoža Peterlina na naslovu http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/Slovenian-HOWTO.l1.html in The Linux keystroke and console HOWTO Andriesa Brouwerja na naslovu ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/.

7.10 Kako zagotovim, da bo NumLock privzeto vključen?

Uporabite, na primer, program setleds (v vaših prijavnih skriptah /etc/rc.local ali /etc/rc.d/*):

for t in 1 2 3 4 5 6 7 8 
 do 
     setleds +num < /dev/tty$t > /dev/null 
done

setleds je del paketa kbd (glejte razdelek ,,Kako preslikam svojo tipkovnico v slovensko, angleško, francosko itd.?``.

Ali pa popravite vaše jedro. Urediti morate tako, da bo izraz KBD_DEFLEDS ob prevajanju drivers/char/keyboard.c definiran kot (1 << VC_NUMLOCK).

7.11 Kako nastavim (ali obnovim) uvodne terminalske barve?

Naslednja skripta ukazne lupine bi morala delovati za konzole VGA:

for tty in 1 2 4 5 6 7 8; do
    setterm -fore yellow -bold on -back blue -store > /dev/tty$n
done
Zamenjajte yellow in blue z vašima priljubljenima barvama, in uporabite /dev/ttyS$n za serijske terminale.

Če se želite prepričati, da so barve vrnjene v prvotno stanje, ko se ljudje odjavijo (če so jih spremenili), storite takole, zamenjajte vse navedbe ,,getty`` (ali ,,mingetty`` ali ,,uugetty`` ali karkoli že) v datoteki /etc/inittab z navedbami ,,/sbin/mygetty``.

#!/bin/sh
setterm -fore yellow -bold on -back blue -store > $1
exec /sbin/mingetty $@

[Jim Dennis]

7.12 Kako lahko uporabim več kot 128 Mb izmenjalnega prostora (swap)?

Uporabite več izmenjalnih particij ali datotek -- Linux podpira do 16 izmenjalnih področij, vsako je lahko veliko do 128 Mb.

Zelo stara jedra podpirajo le izmenjalne particije velikosti do 16 Mb.

Linux na strojih z 8 KB stranmi (8 KB paging) kot Alpha in Sparc64, podpira izmenjalna področja do 512 MB. Omejitev na 128 MB pride iz enačbe PAGE_SIZE*BITSPERBYTE le na strojih s 4 KB velikimi stranmi, na strojih z 8 KB velikimi stranmi pa je ta omejitev 512 MB. Vse podrobnosti so v datoteki mm/swapfile.c.

[Peter Moulder, Gordon Weast]


Naprej Nazaj Vsebina