Naprej Nazaj Vsebina

2. Omrežni viri

2.1 Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo dokumentacijo?

Glejte naslednja mesta in mesta, ki jih zrcalijo:

Za popoln seznam Linuxovih FTP arhivov glejte razdelek ,,Kako dobim stvari za Linux po FTP-ju?``.

Če nimate dostopa do FTP-ja, poskusite uporabiti strežnike FTP-po-pošti na <ftpmail@decwrl.dec.com>, <ftpmail@doc.ic.ac.uk> ali <ftp-mailer@informatik.tu-muenchen.de>.

Kompleten seznam HOWTO-jev in Mini-HOWTO-jev je na voljo na FTP mestih v področju docs/HOWTO, datoteka HOWTO-INDEX, ali na spletu na http://metalab.unc.edu/LDP/HOWTO/HOWTO-INDEX.html. Spodaj je (morda nepopoln) seznam; sestavki, označeni z (*) so prevedeni tudi v slovenščino.

Naslednje datoteke Mini-HOWTO so dostopne z naslova ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/HOWTO/mini/:

Naslednja HOWTO-ja se ne razširjata v vseh formatih, saj trenutna različica paketa SGML Tools ne zna formatirati njune slike in tabele:

Obstajajo tudi nekateri prevodi HOWTO-jev. Ti so dostopni z mesta ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/translations/ in zrcal po svetu. Dostopni so prevodi za naslednje jezike:

HOWTO-ji so tudi na Omrežju, na domači strani projekta Linux Documentation Project, http://metalab.unc.edu/LDP/.

Slovenske prevode HOWTO-jev v različnih formatih najdete na ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/doc/HOWTO-sl/ ali v ,,živi obliki`` na spletnem naslovu http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/.

Večina teh dokumentov je vedno v nastajanju. Če bi radi napisali enega od njih, stopite v stik s Timothyjem Bynumom, <tjbynum@metalab.unc.edu> koordinatorjem HOWTO-jev. Datoteka ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/HOWTO/HOWTO-INDEX vsebuje navodila za pisanje HOWTO-ja. Na spletni strani http://wallybox.cei.net/~tjbynum/HOWTO/projects najdete trenutne popravke in dodatke spisov HOWTO.

Zbirka vodnikov The Guide Series, ki jih izdaja Linux Documentation Project je dostopna na http://metalab.unc.edu/LDP/ in tudi na slovenskem zrcalu http://sunsite.fri.uni-lj.si/ftp/linux/LDP/. Prosim, preberite jih, če ste novinec v svetu Unixa in Linuxa. Zaenkrat so dostopni tile vodniki:

Pogosto zastavljena vprašanja (FAQ) za razvijalce jedra Linuxa so na http://www.tux.org/lkml/.

O upravljanju Linuxa s pomnilnikom, vključno s finimi nastavitvami zmogljivosti izveste na spletni strani Rika van Riela na http://humbolt.geo.uu.nl/Linux-MM/.

Obstaja tudi spisek PZV posebej za distribucijo Red Hat Linux, najdete ga na naslovu http://www.best.com/~aturner//RedHat-FAQ/faq_index.html.

2.2 Kje na svetovnem spletu najdem zadeve za Linux?

Dve spletni strani ponujata še posebej dobro izhodišče za iskanje splošnih informacij o Linuxu: domača stran Linux International na http://www.li.org/ in domača stran Linuxa na http://www.linux.org/, ki jo ureja Linux Online.

Obe ti strani ponujata povezave na druge strani, splošne informacije, podatke o distribucijah in novemu programju, dokumentacijo in novice.

Greg Hankins <gregh@cc.gatech.edu> vzdržuje spletno stran Dokumentacijskega projekta za Linux na http://metalab.unc.edu/LDP/. Ta stran kaže na vsa pogosto zastavljena vprašanja (FAQ) in HOWTO-je, tiste, ki so dostopni v obliki HTML (WWW) in tiste, ki niso.

2.3 Katere novičarske skupine o Linuxu obstajajo?

Novičarska skupina news:comp.os.linux.announce je moderirana skupina, namenjena najavam; če nameravate uporabljati Linux, jo skoraj morate brati: vsebuje informacije o novih izdajah programja, novih prenosih, sestankih uporabniških skupin in komercialnih izdelkih. To je tudi edina skupina, ki lahko prenaša komercialna sporočila. Prispevke za to skupino lahko pošljete po epošti na <linux-announce@news.ornl.gov>.

Skupina news:comp.os.linux.announce pa se ne arhivira na Dejanews ali na Altavisti. Vse kaže, da je edini arhiv te skupine na http://www.iki.fi/mjr/linux/cola.html.

Tudi skupine hierarhije comp.os.linux.* so vredne branja -- morda boste opazili, da so nekateri splošni problemi nastali šele v zadnjem času in jih dokumentacija še ne vsebuje, pač pa so opisani in rešeni v novičarskih skupinah. Skupine zgornje hierarhije so:

Ne pozabite, da je Linux združljiv s standardom POSIX, in bo zato relevantna tudi večina stvari iz skupin comp.unix.* in comp.windows.x.*. Opazili boste, da so te skupine pravo štartno mesto, razen za razglabljanja o strojnih posebnosti in kakšnih obskurnih nizko-nivojskih tehničnih vprašanj.

Prosim, preberite razdelek ,,Še vedno niste odgovorili na moje vprašanje!`` preden pošljete sporočilo v Usenet. Pošiljanje istega sporočila v več skupin hierarhije comp.os.linux.* je navadno slaba ideja.

Morda obstajajo tudi podporne skupine za Linux v vaši organizaciji ali na vašem področju. Najprej vprašajte njih. V Sloveniji obstaja domača stran Društva uporabnikov Linuxa LUGOS na http://www.lugos.si/ in naslednje novičarske skupine, posvečene Unixu:

Glejte tudi poglavje ,,Nimam dostopa do Useneta. Kje lahko dobim informacije?``.

Obstajajo tudi regionalne in lokalne novičarske skupine, morda se vam zdi manjši promet v njih bolj znosen. Francoska skupina je news:fr.comp.os.linux. Nemška je news:de.comp.os.linux. V Avstraliji poskusite news:aus.computers.linux. Na Hrvaškem obstaja skupina news:hr.comp.linux. V Italiji, news:it.comp.linux.

2.4 Kako dobim stvari za Linux po FTP-ju?

Obstajajo trije glavni arhivi za Linux:

Najboljše mesto za nabavo jedra sistema Linux je ftp://ftp.kernel.org/pub/linux/kernel/. Linus Torvalds odloži večino zadnjih verzij jedra prav na to mesto.

Distribucija Debian je dostopna na naslovu ftp://ftp.debian.org/pub/debian/, distribucija Red Hat na ftp://ftp.redhat.com/, distribucija Linux Slackware pa na ftp://ftp.cdrom.com/.

Vsebina teh mest se zrcali (prepiše, približno enkrat dnevno) na veliko drugih mest. Prosim, uporabite mesto, ki vam je najbližje -- datoteke boste prenesli hitreje in manj obremenili omrežje.

Vsa zrcala ne zrcalijo vseh izvornih mest. Nekatera zrcala imajo lahko tudi datoteke, ki sicer niso dostopne na izvornih treh mestih.

2.5 Nimam dostopa do FTP-ja. Kje lahko dobim Linux?

Najlažje je verjetno poiskati prijateljico z dostopom do FTP-ja. Če je v vaši bližini kakšna uporabniška skupina Linuxa, vam bodo morda oni pomagali. V Sloveniji lahko pišete na <lugos@lugos.si>.

Če imate zelo hitro epoštno povezavo, lahko poskusite strežnike FTP-po-pošti (FTP-by-mail) na naslovih <ftpmail@ftp.sunet.se>, <ftpmail@garbo.uwasa.fi> ali <ftpmail@ftp.uni-stuttgart.de>.

Linux lahko dobite tudi po običajni pošti ali kar v vaši priljubljeni prodajalni na CD-ROM-u. Datoteki ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/Installation-HOWTO in ( prevod) ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/Distribution-HOWTO vsebujeta podatke o teh distribucijah.

2.6 Nimam dostopa do Useneta. Kje lahko dobim informacije?

Po epošti lahko dobite povzetek skupine news:comp.os.linux.announce. Pošljite besedo "subscribe" (brez narekovajev) v telesu sporočila na naslov <linux-announce-REQUEST@news-digests.mit.edu>. Naročilo tega elektronskega spiska je dobra ideja, saj prenaša pomembne informacije in dokumentacijo o Linuxu.

Prosim, uporabljajte naslove tipa *-request za vaše prijave in odjave; pošta na druge naslove bo po nepotrebnem smetila novičarsko skupino!

2.7 Katere poštne liste obstajajo?

Razvijalci Linuxa trenutno uporabljajo predvsem strežnik Majordomo na <majordomo@vger.rutgers.edu>. Pošljite sporočilo z besedo ,,lists`` (brez narekovajev) v telesu sporočila in dobili boste seznam vseh tamkajšnjih poštnih list. Če potrebujete pomoč pri prijavi ali odjavi, pošljite besedo ,,help``.

Večino teh list uporabljajo razvijalci Linuxa za pogovore o tehničnih vprašanjih in nadaljnem razvoju. Te liste niso namenjene vprašanjem novincev.

Obstaja sicer poštna lista linux-newbie, kjer ,,nobeno vprašanje ni preneumno``, a jo žal spremlja premalo izkušenih uporabnikov, tako da ima bolj majhen promet.

V Sloveniji deluje pet poštnih list Društva uporabnikov Linuxa LUGOS:

Na njih se prijavite tako, da pošljete pošto na naslov <majordomo@lugos.si>. Predmet sporočila ni pomemben, v telo sporočila pa napišite npr.:

subscribe lugos-list

Več informacij zvete na naslovu http://www.lugos.si/delo/mailinglista.html.

2.8 Ali se novičarske skupine kje arhivirajo?

Novičarske skupine Useneta o Linuxu se arhivirajo na spletnih straneh http://www.dejanews.com/, http://www.reference.com/ in http://altavista.digital.com/.

Arhiv skupine news:comp.os.linux.announce je na ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/linux-announce.archive. Zrcali se iz ftp://src.doc.ic.ac.uk/usenet, ki arhivira tudi news:comp.os.linux, news:comp.os.linux.development.apps in news:comp.os.linux.development.system.

Na svetovnem spletu je ,,lahko dostopen`` arhiv skupine news:comp.os.linux.announce na naslovu http://www.leo.org/archiv/linux/archiv/ann_index.html. Podpira tudi iskanje in brkljanje.

2.9 Kje lahko izvem kaj o Linuxu in problemu leta 2000?

Ljudje s projekta Debian/GNU Linux imajo izjavo o tem na svoji spletni strani http://www.debian.org/.

Linux v bistvu uporablja knjižnice, ki shranjujejo datume kot 32-bitna cela števila, ki štejejo sekunde od leta 1970. Ta števec se ne bo obrnil do leta 2038, do takrat pa bodo (upajmo) programerji knjižnic nadgradili sistemsko programje, da bo shranjevalo datume v 64-bitna cela števila.

To seveda ne pomeni, da aplikacije niso dovzetne na problem leta 2000, če uporabljajo nestandardne knjižnične rutine.

Ustanova Free Software Foundation vzdržuje spletno stran, posvečeno problemom leta 2000 (Y2K) v GNU-jevskem programju. Najdete jo na http://www.fsf.org/software/year2000.html.

Za splošne pogovore o problemih leta 2000 obstaja tudi novičarska skupina Useneta news:comp.software.year-2000.

2.10 Kje lahko izvem več o temah, povezanih z varnostjo?

Poglejte na spletno stran http://www.rootshell.com/, ki ponuja informacije o varnostnih težavah in programski opremi za njihovo odpravljanje.


Naprej Nazaj Vsebina