Da. Linux uporablja standardno particijsko shemo MS-DOS-a, zato lahko deli
vaš disk z drugimi operacijskimi sistemi. Vendar pozor, nekateri drugi
operacijski sistemi morda niso povsem združljivi. Na primer,
DOS-ova FDISK.EXE
in FORMAT.EXE
lahko prepišeta
podatke na particiji z Linuxom, ker včasih nepravilno uporabljata
particijske podatke z zagonskega sektorja namesto s particijske tabele.
Da bi programom preprečili takšno početje, kaže napolniti z ničlami (v Linuxu) začetek particijske tabele, ki ste jo naredili, preden uporabite MS-DOS (ali karkoli) in jo formatirate. Napišite:
$ dd if=/dev/zero of=/dev/hdXY bs=512 count=1
kjer je hdXY
ustrezna particija; npr. hda1
za prvo
particijo na prvem disku IDE.
Linux lahko bere in piše datoteke na vaših dosovskih ali OS/2-jevskih
particijah in disketah tipa FAT. Pri tem uporablja dosovski datotečni
sistem, vgrajen v jedro, ali paket mtools
. Nekatera jedra so
lahko prevedena tudi s podporo za datotečni sistem VFAT, ki jih
uporabljajo Windows 9x in Windows NT.
Poročajo o gonilniku pod licenco GPL za OS/2, ki lahko bere in piše po particijah ext2 za Linux.
Informacije o podpori datotečnemu sistemu FAT32 najdete na
http://bmrc.berkeley.edu/people/chaffee/fat32.html
.
Glejte razdelek ,,Katero programje podpira Linux?`` za podrobnosti in status emulatorjev za DOS, MS Windows in System V.
Glejte tudi razdelke ,,Ali lahko Linux dostopa do Amiginih datotečnih sistemov?``, ,,Ali lahko Linux dostopa do datotečnih sistemov UFS (BSD, SysV itd.)?``, ,,Ali lahko Linux dostopa do datotečnih sistemov SMB?`` in ,,Ali lahko Linux dostopa do Macovih datotečnih sistemov?``.
Menda so v razvoju gonilniki za NTFS, ki bi morali podpirati komprimiranje kot standardno lastnost.
Uporabite dosovski datotečni sistem; napišite npr.:
$ mkdir /dos
$ mount -t msdos -o conv=text,umask=022,uid=100,gid=100 /dev/hda3 /dos
Če gre za disketo, je ne pozabite umountati, preden jo vzamete iz enote!
Po želji lahko uporabite izbire conv=text/binary/auto
, umask=nnn
, uid=nnn
,
in gid=nnn
, s katerimi nadzorujete avtomatične pretvorbe na koncu vrstice,
dovoljenja in lastništvo datotek na dosovskem datotečnem sistemu, kot se pojavljajo
pod Linuxom. Če mountate DOS-ov sistem tako, da ga uvrstite v /etc/fstab
, lahko
navedete te možnosti tam (ločene z vejico).
Alternativa temu bi bila uporaba mtools
, ki jih najdete na
mestih FTP v izvedljivi in izvorni kodi. Glejte razdelek
,,Kako dobim stvari za Linux po FTP-ju?``.
Obstaja popravek za jedro (znan kot fd-patches), ki dovoljuje nestandardno število sledi in/ali sektorjev na disketah; ta popravek je bil vključen v alfa testiranje jedra 1.1.
Od nedavnega jih res podpira. Več informacij zvete na spletnem naslovu
http://www.netspace.net.au/~reiter/e2compr/
.
Obstaja tudi spletna stran, posvečena popravkom za e2compr
.
Koda je še vedno eksperimentalna in vključuje popravke za jedra
serij 2.0 in 2.1.
Za več informacij o tem projektu, vključno z zadnjimi popravki
in naslovi elektronskih spiskov, poglejte
http://debs.fuller.edu/e2compr/
.
[Roderich Schupp]
Zlibc
je program, ki dovoljuje obstoječim aplikacijam
branje komprimiranih (z GNU gzip
-om) datotek, kot da ne bi
bile stisnjene. Poglejte na
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/libs/
.
Avtor je Alain Knuff.
Obstaja tudi komprimirajoč gonilnik za blokovne naprave,
,,DouBle`` avtorja Jean-Marca Verbavatza, ki lahko poskrbi
za sprotno komprimiranje diska v jedru. Distribucijo
izvorne kode najdete na
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/patches/diskdrives/
.
Ta gonilnik komprimira inode in podatke o imenikih, kot tudi
datoteke, zato je vsaka okvara datotečnega sistema lahko že
usodna.
Obstaja tudi paket, imenovan tcx
(Transparently Compressed
Executables), ki vam dovoljuje posest komprimiranih redko
uporabljanih izvedljivih datotek in začasno odkomprimiranje le-teh
po potrebi. Najdete ga na
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/utils/compress/
.
Še do pred kratkim tega niste mogli početi zlahka.
Do dosovskih pogonov DOS-a 6.X lahko dostopate v emulaciji DOS-a
(
,,Katere programe podpira Linux``), toda
to je težje kot doseganje normalnih pogonov s pomočjo dosovskega modula ali
izbire v jedru ali s paketom mtools
.
Nedavno pa je bil dodan paket imenovan dmsdos
, ki bere in
piše komprimirane datotečne sisteme kot je DoubleSpace/DriveSpace
v MS-DOS 6.x in Win95, kot tudi različici 3 in 4 programa Stacker.
To je naložljiv modul jedra, ki je dostopen v arhivih na mestu
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/filesystem/dosfs/
.
Da, toda v Linuxu boste lahko s particije HPFS le brali. Pri prevajanju
jedra je dostopna tudi izbira za podporo sistemu HPFS v jedru, ali kot modul.
Glejte datoteko Documentation/filesystems/hpfs.txt
v distribuciji izvorne kode
jedra (razdelek
,,Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?``). Particijo
HPFS lahko potem mountate npr. takole:
$ mkdir /hpfs
$ mount -t hpfs /dev/hda5 /hpfs
Linuxovo jedro podpira Amigin datotečni sistem Amiga Fast File System (AFFS)
verzije 1.3 ali poznejše, kot izbiro pri prevajanju jedra ali kot modul. Za
več informacij glejte datoteko
Documentation/filesystems/affs.txt
.
Glejte tudi razdelek ,,Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?``.
Linux podpira AFFS le na particijah trdih diskov. Diskete niso podprte zaradi nezdružljivosti Amiginih disketnih krmilnikov in krmilnikov v osebnih računalnikih in delovnih postajah. Gonilnik za AFFS lahko tudi mounta diskovne particije, ki jih uporablja Un*x Amiga Emulator, avtorja Bernda Schmidta.
Zadnja jedra lahko mountajo (v načinu ,,samo branje``) datotečne sisteme UFS, ki jih uporabljajo System V, Coherent; Xenix; BSD in izpeljanke kot so SunOS, FreeBSD, NetBSD in NeXTstep. Podpora za UFS je na voljo kot izbira pri prevajanju jedra ali kot modul.
Glejte tudi razdelek ,,Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?``.
Linux lahko bere in piše po diskih, delujočih pod Windows for Workgroups
in diskih Windows NT SMB. Glejte datoteko Documentation/filesystems/smbfs.txt
,
ki pride poleg izvorne kode jedra in razdelek
,,Kako nadgradim/prevedem svoje jedro?``.
Obstaja tudi zbirka programov imenovana Samba, ki zagotavlja podporo za
omrežne datotečne sisteme WfW (če tečejo pod TCP/IP). Informacija o tem je
v datoteki README
na
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/system/network/samba/
.
O podpori SMB lahko berete tudi na spletni strani
http://samba.anu.edu.au/samba/
.
Dobi se nabor uporabnih programov, ki lahko berejo in pišejo na Macintosh
Hierarchical File System (HFS). Najdete ga na
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/utils/disk-management
.
Projekt WINE, ki se ukvarja z razvijanjem emulatorja MS Windows
za Linux, še ni zrel za splošno razširjanje. Če želite prispevati k razvoju,
poglejte status projekta v novičarski skupini
news:comp.emulators.ms-windows.wine
.
Pogosto zastavljena vprašanja v zvezi s tem je zbral P. David Gardner na
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/faqs/Wine-FAQ/
.
Do nadaljnega je najboljša izbira za pogon programov v MS Windows -- resno -- da resetirate računalnik. LILO, Linuxov zagonski nalagalec, lahko zažene enega izmed operacijskih sistemov v menuju. Za podrobnosti glejte dokumentacijo, ki pride poleg LILO.
Tudi LOADLIN
(dosovski program za nalaganje Linuxa ali jedro
drugega OS) je priročna pot za sobivanje Linuxa in DOS-a.
LOADLIN
je še posebej priročen, ko želite namestiti Linux
na tretji ali četrti pogon vašega sistema (ali, ko dodajate
pogon SCSI na sistem z obstoječimi pogoni IDE).
V teh primerih običajno zaganjalnik LILO ne zna najti ali naložiti
jedra na ,drugem` pogonu. Torej preprosto naredite imenik
C:\LINUX
(ali karkoli), postavite vanj LOADLIN
s kopijo vašega jedra, in uporabite to sestavo.
LOADLIN
uporablja VCPI. Win '95 bodo ob njegovem zagonu
hoteli narediti ,,ponoven zagon v načinu DOS`` (kot tudi pri
nekaterih drugih dosovskih programih, ki tečejo v zaščitenem
načinu procesorja).
Zgodnje različice programa LOADLIN
so včasih potrebovale
paket, imenovan REALBIOS.COM
, ki je potreboval
zagonski postopek s (skoraj) prazno disketo za preslikavo
prekinitvenih vektorjev REALBIOS (preden je naložil katerikoli
programski gonilnik). (Trenutne različice niso pakirane
skupaj s to datoteko, torej jo najverjetneje tudi ne potrebujejo.)
[Jim Dennis]
Če LILO ne deluje in ima stroj nameščen MS-DOS ali Microsoft
Windows, vam lahko ostane računalnik, ki se noče zagnati.
To se lahko zgodi tudi pri nadgradnji vaše distribucije Linuxa.
Ponovna namestitev nalagalnika LILO je zadnja stvar, ki jo
naredi namestitveni program. Kadar nameščate ali nadgrajujete
Linux na stroj z dvojnim zaganjanjem, je zelo pomembno, da imate
v bližini rešilno disketo za MS-DOS ali Windows, da lahko
izvedete FDISK /MBR
. Potem lahko uporabite LOADLIN.EXE
namesto nalagalnika LILO.
Naslednja datoteka CONFIG.SYS
je eden od možnih načinov
za klicanje LOADLIN.EXE
in zagon MS-DOS-a ali Linuxa.
[menu] menuitem=DOS, Dos Boot menuitem=LINUX, Linux Boot [LINUX] shell=c:\redhat\loadlin.exe c:\redhat\autoboot\vmlinuz vga=5 root=/dev/hdc1 ro [DOS] STACKS = 0,0 rem Vsi ostali gonilniki za DOS se naložijo tukaj.To ustvari menu, kjer lahko skočite neposredno na
loadlin
,
še preden se naložijo vsi gonilniki MS-DOS-a.
Poti in izbire so specifične vsakemu posameznemu stroji in bi morale
biti očitno intuitivne tudi najbolj naključnemu opazovalcu. Glejte
dokumentacijo za LOADLIN.EXE
za izbire. Te so enake kot
pri nalagalniku LILO in se itak le posredujejo jedru.
[Jim Harvey]
Takole:
FDISK.EXE
(ne z Linuxovim programom fdisk
).mkfs -t ext2
ali mke2fs
). Zdaj lahko, če želite, uporabite Linuxov fdisk
in spremenite kodo
nove particije na tip 83 (Linux Native) -- to lahko pomaga nekaterim avtomatičnim
skriptam poiskati pravo particijo./etc/lilo/config
ali /etc/lilo.config
napišite boot =
/dev/hda2
, kjer je /dev/hda2
zaganjalna particija.Kup HOWTO-jev o večzagonskem nalaganju sistemov je na domači strani
LDP,
http://sunssite.unc.edu/LDP/
.
Poglejte Mini-HOWTO na to temo. Ta Mini-HOWTO trenutno ni vzdrževan,
a ga lahko dobite v imeniku
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/mini/unmaintained/
.