Linux je prosti Unix, ki ga je iz nič napisal Linus Torvalds s pomočjo ohlapno povezane skupine internetnih hekerjev. Linux si prizadeva spoštovati predpise standarda POSIX in ima vse lastnosti, ki jih pričakujete od modernega, dozorelega Unixa:
Linux je operacijski sistem, ki je podoben in se obnaša vsaj tako dobro ali boljše kot slavni operacijski sistem UNIX podjetja AT&T Bell Labs. Linus Torvalds in ohlapno povezana skupina prostovoljcev-hekerjev s celega Interneta so napisali (in še pišejo) Linux iz nič. Ima vse lastnosti sodobnega, dozorelega operacijskega sistema: pravo večopravilnost, navidezni pomnilnik, delitev programskih knjižnic, nalaganje na zahtevo, deljene izvedljive programe tipa copy-on-write, pravilno upravljanje pomnilnika in omrežno podporo TCP/IP.
Linux teče večinoma na osebnih računalnikih s procesorji 386/486/586, kjer popolnoma uporablja strojne posebnosti procesorske družine 386 (TSS segmente in druge). Linux prenašajo tudi na druge arhitekture. (Glejte razdelek ,,Na katere procesorje je še prenesen?``.)
Za več podrobnosti glejte Informativni letak za Linux. (Glejte razdelek ,,Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo dokumentacijo?``.)
Jedro Linuxa je distribuirano pod pogoji licence GNU General Public Licence. (Glejte razdelek ,,Je Linux v javni lasti? Pravno zaščiten?``.)
Obstaja tudi zgodovinski arhiv vseh različic jedra Linuxa, dostopen na
http://ps.cus.umist.ac.uk/~rhw/kernel.versions.html
.
Obstaja veliko različnih distribucij Linuxa. V knjigi Matthewa Welsha
Installation and Getting Started (IGS) boste našli podatke
o posameznih pomembnejših distribucijah
in opise namestitev. Izvirnik dobite na domači strani Dokumentacijskega
projekta za Linux,
http://metalab.unc.edu/LDP/
, v pripravi je
tudi slovenski prevod te knjige.
Na domači strani LDP obstaja tudi Installation HOWTO. Preveden je tudi v slovenščino.
Zelo podroben namestitveni vodnik je objavljen na naslovu
http://heather.cs.ucdavis.edu/~matloff/linux.html
.
Večina distribucij je dostopna po anonimnem FTP-ju z različnih arhivnih mest za Linux. Glejte razdelek ,,Kako dobim stvari za Linux po FTP-ju?``. Obstaja tudi veliko drugih distribucij, ki niso razširjane tako globalno, pač pa zadoščajo posebnim lokalnim in nacionalnim potrebam.
Linux podpira prevajalnik za C++ GCC, urejevalnik Emacs, grafično okolje X-Windows, vse Unixove standardne pripomočke, omrežni protokol TCP/IP (vključno s SLIP in PPP) in na stotine programov, ki so jih ljudje zanj prevedli ali prenesli od drugje.
Obstaja emulacija DOS-a, imenovana DOSEMU.
Zadnja stabilna različica je 0.98.3. Arhivi za FTP so na
ftp://ftp.dosemu.org/dosemu/
.
Spletna stran je
http://www.dosemu.org/
.
Emulator lahko poganja operacijski sistem DOS in nekatere (a ne vseh)
aplikacije za DOS. V datoteki README
preberite, katero
verzijo programa dosemu morate dobiti. Glejte tudi datoteko
DOSEMU-HOWTO
(trenutno je rahlo zastarela in ne
pokriva zadnje različice programa), ki jo dobite v imeniku
ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/docs/HOWTO/
.
Veliko dela so razvijalci porabili tudi za emulator programov, ki tečejo pod Microsoft Windows. (Glejte razdelek ,,Ali lahko pod Linuxom poganjam programe za Microsoft Windows?``.)
Med prevajanjem jedra lahko vključite emulacijsko kodo iBCS2 (Intel Binary
Compatibility Standard) za izvedljive datoteke tipov SVR4 ELF in SVR3.2 COFF.
Glejte informacije na naslovu
ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/BETA/ibcs2/README
.
Nekatera podjetja imajo na voljo komercialno programje, vključno z Motifom.
Dostopnost teh programov objavljajo v
news:comp.os.linux.announce
,
poskusite pobrskati po arhivih. (Glejte razdelek
,,Ali se novičarske skupine kje arhivirajo?``.)
Za preizkus Linuxa potrebujete 386, 486 ali 586 z vsaj 2 MB RAM-a in disketno enoto. Če hočete početi karkoli uporabnega, boste potrebovali več pomnilnika in diskovnega prostora, glejte razdelek ,,Koliko pomnilnika potrebuje Linux?``.
Vodili VESA Local Bus in PCI sta podprti.
MCA (IBM-ovo vodilo) in trdi diski ESDI so večinoma podprti. Dodatne
informacije o vodilu MCA in tem, katere kartice podpira Linux, najdete
na spletni strani Micro Channel Linux,
http://www.dgmicro.com/mca/
.
Linux teče na večini laptopov s procesorjem 386, na večini izmed njih
tudi z X-i. Ustrezna spletna stran je
http://www.cs.utexas.edu/users/kharker/linux-laptop/
.
Podrobnosti o tem, katere PC-je, video kartice, diskovne krmilnike itd. natanko podpira Linux, najdete v informativnem letaku INFO-SHEET in spisu Hardware-HOWTO. (Glejte ,,Kje lahko dobim HOWTO-je in ostalo dokumentacijo?``.)
Obstaja prenos Linuxa na 8086, znan kot Embeddable Linux Kernel Subset
(ELKS). To je 16-bitna podmnožica jedra za Linux, ki se bo v glavnem
uporabljala za zaprte sisteme. Za več informacij glejte
http://www.linux.org.uk/Linux8086.html
.
Linux ne bo nikoli tekel povsem gladko na 8086 ali 80286, saj potrebuje
preklapljanje opravil in pomnilniško upravljanje, ki ga ta dva procesorja
nimata.
Linux podpira multiprocesorsko zasnovo Intel MP. Glejte datoteko
Documentation/smp.tex
v distribuciji izvorne kode jedra Linuxa.
Glejte naslednje vprašanje za (verjetno nepopoln) spisek strojnih platform, na katerih lahko teče Linux.
Precej popoln seznam prenosov Linuxa je na spletnih naslovih
http://www.ctv.es/USERS/xose/linux/linux_ports.html
in
http://www.linuxhq.com/dist-index.html
.
V teku je projekt prenosa Linuxa na sisteme s procesorji serije 68000,
kot so Amige in Atariji. Pogosto zastavljena vprašanja (PZV) o tej temi
(Linux/m68K FAQ) so na naslovu
http://www.clark.net/pub/lawrencc/linux/faq/faq.html
.
URL domače strani projekta Linux/m68k je
http://www.linux-m68k.org/
.
Obstaja prenos Jesa Sorensena na m68k za računalnike Amiga, ki se
nahaja na
ftp://sunsite.auc.dk/pub/os/linux/680x0/redhat/
.
Namestitvena PZV za ta paket je zbral Ron Flory in so dostopna
z
http://www.feist.com/~rjflory/linux/rh/
.
Obstaja tudi poštna lista linux-680x0. (Glejte razdelek ,,Katere poštne liste obstajajo?``.)
Projekt Linux-m68k je imel včasih mesto za FTP na naslovu
ftp://ftp.phil.uni-sb.de/pub/atari/linux-68k
,
možno pa je, da ga ni več.
Debian GNU/Linux prenašajo na računalnike Alpha, Sparc, PowerPC, in ARM.
Za vse te platforme obstajajo posebni elektronski spiski.
Glejte spletno stran
http://www.debian.org/MailingLists/subscribe
.
Pred kratkim se je preselila ena od strani projekta Linux PPC. Njen naslov
je
http://www.linuxppc.org
,
naslov
datotečnega arhiva pa
ftp://ftp.linuxppc.org/linuxppc/
.
Podporna stran za Linux-PPC je na naslovu
http://www.cs.nmt.edu/~linuxppc/
.
Tu boste našli jedro sistema Linux.
Apple podpira razvijanje MkLinux-a za Power Mac-e. MkLinux temelji na OSF
in mikrojedru Mach. Glejte
http://www.mklinux.apple.com
.
Na naslovu
http://www.azstarnet.com/~axplinux/
je
prenos Linuxa na 64-bitne DEC Alpha/AXP. O tem se govori na poštni listi na
vger.rutgers.edu
. (Glejte razdelek
,,Katere poštne liste obstajajo?``.)
Ralf Baechle razvija prenos na računalnike MIPS, prvotno na R4600 na sistemih
Deskstation Tyne. Arhiva za Linux-MIPS sta
ftp://ftp.fnet.fr/linux-mips
in
ftp://ftp.linux.sgi.com/pub/mips-linux
.
Zainteresirani lahko pošljejo svoja vprašanja in ponudbe pomoči na
<linux@waldorf-gmbh.de
>.
Obstaja tudi kanal MIPS na poštnem strežniku Linux Activists in poštna lista linux-mips. (Glejte ,,Katere poštne liste obstajajo?``.)
Trenutno potekata dva prenosa Linuxa na procesorsko družino ARM, eden od njiju je za ARM3 kot v računalniku Acorn A5000 in vključuje V/I gonilnike za 82710/11 kot se spodobi. Drugi je za ARM610 v Acorn RISC PC. Prenos Risc PC je trenutno v začetni ali srednji fazi, saj je potrebno ponovno napisati večino kode za uporavljanje pomnilnika. Prenos na A5000 je v zaključenem beta testiranju, kmalu bo izšla uradna izdaja.
Več novejših informacij zvete v novičarski skupini
news:comp.sys.acorn.misc
, PZV
najdete na
http://www.arm.uk.linux.org/
.
Projekt Linux SPARC je trenutno zelo vroč. Obstajajo PZV, dostopna s spletne
strani Jima Minthe: Linux for SPARC Processors,
http://www.geog.ubc.ca/sparclinux.html
.
Arhivi SPARC/Linux so na
ftp://vger.rutgers.edu/pub/linux/Sparc
.
Obstaja tudi prenos (imenovan ,,Hardhat``) na stroje SGI/Indy.
URL je
http://www.linux.sgi.com/
.
Kakšnih 10 MB za povsem minimalno namestitev, namenjeno le preizkusu Linuxu in ničemur drugemu.
Namestitev, ki vsebuje grafični sistem X lahko spravite v 80 MB. Namestitev skoraj vseh datotek distribucije Debian GNU/Linux zavzame okoli 500 MB do 1 GB, vključno z izvorno kodo jedra, nekaj prostora za uporabniške datoteke in področji za spool.
Vsaj 4 MB, a potem boste morali uporabiti posebne namestitvene postopke, dokler ne boste imeli nameščenega izmenjalnega področja (swap) na disku. Linux lahko teče udobno s 4 MB RAM-a, čeprav bodo programi za X-windows tekli počasneje, ker se bodo morali začasno shraniti iz pomnilnika na disk.
Nekatere novejše aplikacije, npr. poznejše različice brkljalnika Netscape, potrebujejo 64 MB fizičnega pomnilnika.
Veliko ljudi vprašuje, kako naj naslavljajo več kot 64 MB pomnilnika, kar
je privzeta zgornja meja. V datoteko lilo.conf
dodajte vrstico:
append="mem=XXM"
Tu je ,,XX
`` količina pomnilnika v megabytih, na primer ,,128M
``. Podrobnosti
boste našli v referenčnem priročniku programa lilo
(man lilo
).
Pravice razmnoževanja jedra operacijskega sistema Linux ima Linus Torvalds. Ker je jedro zaščitil z GNU-jevsko splošno licenco GNU General Public License, ga lahko prosto kopirate, spreminjate in razširjate, ne smete pa postavljati dodatnih omejitev za nadaljnje razširjanje, pa tudi izvorno kodo, vključno z izvorno kodo vaših sprememb, morate narediti dostopno.
GNU GPL ni isto kot javna last (public domain). Podrobnosti najdete
v Copyright FAQ,
ftp://rtfm.mit.edu/pub/usenet/news.answers/law/copyright
.
Vse podrobnosti so v datoteki
COPYING
, ki pride poleg
izvorne kode jedra Linuxa (verjetno jo imate v imeniku
/usr/src/linux
).
Licence pripomočkov in programov, ki pridejo z inštalacijo, so lahko različne. Večina kode je nastala pod projektom GNU (Free Software Foundation), in je tudi pod GPL.
Morebitne razprave o GPL sodijo v
news:gnu.misc.discuss
in ne morebiti
v skupine hierarhije news:comp.os.linux.*
.