Next Previous Contents

1. Uvod

Naj sploh berete ta dokument? No, poglejte, če imate katerega od naštetih simptomov:

1.1 Najprej preberite tole! (In to res mislim!)

Nekateri primeri v tem spisu predpostavljajo, da imate GNU tar, find, in xargs. Ti so kar standardni; to vam ne bi smelo povzročati preglavic. Predvidevam tudi, da poznate datotečno strukturo vašega sistema; če je ne, je pomembno, da imate pri roki izpisano kopijo izhoda ukaza mount med normalnim delovanjem sistema (ali izpis datoteke /etc/fstab, če ga znate brati). Te informacije so pomembne in se ne spreminjajo, razen, če razparcionirate svoj disk, dodate novega, ponovno namestite svoj sistem, ali kaj podobnega.

Zadnja različica jedra je bila v času pisanja tega spisa 2.0.30, torej se sklicevanja in primeri nanašajo na to izdajo. Čeprav poskušam narediti ta spis karseda neodvisen od verzije, se jedro nenehno razvija, torej bo novejša verzija neizogibno vsebovala nekaj sprememb. To vam ne bi smelo delati večjih težav, lahko pa vas malce zmede.

Obstajata dve različico izvorne kode Linuxovega jedra, stabilna (,,production``) in razvojna (,,development``). Stabilne izdaje so se začele z 1.0.x in so trenutno sodo oštevilčene izdaje: 1.0.x je bila stabilna, 1.2.x prav tako, in tudi 2.0.x. Ta jedra se smatrajo za najbolj stabilne in razhroščene verzije v času njihove izdaje. Razvojna jedra (1.1.x, 1.3.x itd.) so jedra, namenjena preizkušanju, za ljudi, ki bi radi preizkusili nova in morda zelo hroščata jedra. Opozorjeni ste bili!

1.2 O stilu

Besedilo, ki izgleda takole je nekaj, kar se prikaže na vašem zaslonu, ime datoteke ali nekaj, kar lahko neposredno vtipkate, na primer ukaz ali izbire pri ukazu (če gledate tekstovno verzijo tega spisa, zgornje besedilo ne izgleda nič drugače). Ukazi in drugi vnosi so pogosto citirani (z ,, ``), v slovenskem prevodu takole: ,,make config``.


Next Previous Contents